Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sur (370)



  1.      súra  -e ž (ū) v muslimanskem okolju poglavje v koranu: brati, peti sure; sura deset
  2.      súrdopedagóg  -a m (-ọ̑) strokovnjak za surdopedagogiko: surdopedagogi in logopedi
  3.      súrdopedagógika  -e ž (-ọ́) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko
  4.      surf  -a [sŕf tudi sêrf] m (; ) žarg., šport. jadralna deska: kupiti surf; stati na surfu
  5.      surfati  -am [sŕf- tudi sêrf-] nedov. (; ) žarg., šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati: surfati in smučati na vodi
  6.      súrka  -e ž () v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko
  7.      surogát  -a m () knjiž. nadomestek: naravna hrana in surogati / kavni surogat pražena zrna ječmena, rži; pren. to je le surogat prave sreče
  8.      surogáten  -tna -o prid. () knjiž. nadomesten: surogatne sestavine / to je samo surogatna resničnost
  9.      suròv  -óva -o prid., suróvejši ( ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
  10.      suróvec  -vca m (ọ̑) 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca
  11.      surovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati surov, grob: suroveti zaradi pijančevanja
  12.      suróvež  -a m (ọ̑) ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja
  13.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana
  14.      surovíniti  -im nedov.) knjiž. biti surov, grob: suroviniti znaš, delati pa ne
  15.      surovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin ∙ star. surovinski človek surov
  16.      suróvost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
  17.      surrealist  -a [sírrealíst] m (-) predstavnik surrealizma: francoski surrealisti; slikar surrealist
  18.      surrealističen  -čna -o [sírrealíst-] prid. (-í) nanašajoč se na surrealizem: surrealistični slikar; surrealistično pesništvo / surrealistična zamisel režije surrealistično prisl.: surrealistično grotesken
  19.      surrealizem  -zma [sírrealíz-] m (-) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij, nadrealizem: pisateljevo delo izhaja iz surrealizma; surrealizem v slikarstvu; dadaizem in surrealizem
  20.      absúrd  -a m () kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
  21.      absúrden  -dna -o prid. () ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
  22.      absúrdnost  -i ž () lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
  23.      akupresúra  -e ž () med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
  24.      brošúra  -e ž () broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro; reklamna brošura
  25.      brošúrica  -e ž () manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA