Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

suho (162)

1.      súho  -ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso uresničile; nezavestnega so potegnili na suho na breg, na obalo; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo; prim. suh ♪
2.      suho...  prvi del zloženk nanašajoč se na suh: suholičen, suhomesen, suhopetec, suhorobar, suhorok, suhozemski ♪
3.      suhôba  -e ž (ó) redko suhota, suhost: vlažnost in suhoba ♪
4.      suhôben  -bna -o prid. (ó ō) redko suh, suhoten: suhobna zemlja ♪
5.      suhocvétnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek suhocvetnic ♪
6.      suhomêsen  -sna -o prid. (é) v zvezi suhomesni izdelki izdelki iz suhega ali prekajenega mesa: prodajati suhomesne izdelke ♪
7.      suhomrázica  -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: suhomrazica je uničila ozimino ♪
8.      suhopáren  -rna -o prid. (á ā) ekspr. pust, dolgočasen: podatki so suhoparni, vendar poučni; suhoparno poročilo, predavanje / suhoparen človek; ne bodi tako suhoparen suhopárno prisl.: suhoparno pripovedovati ♪
9.      suhopárnež  -a m (ȃ) ekspr. pust, dolgočasen človek: nerad je poslušal tega suhoparneža ♪
10.      suhopárnost  -i ž (á) ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti ♪
11.      suhopét  in suhopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. ki ima suhe noge: velik suhopet fant ♪
12.      suhopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. kdor ima suhe noge: kdo pa je tisti suhopetec ♪
13.      súhor  -ja m (ȗ) knjiž., redko prepečenec: jesti suhor ♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu ♪
14.      suhoréber  in suhorêber -bra -o prid. (ẹ̑; ȇ) star. ki se mu zaradi suhosti vidijo rebra: suhoreber konj / tisti suhorebri fant ♪
15.      suhorítec  -tca m (ȋ) nizko kdor ima suho zadnjico ♪
16.      suhoróbar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji ♪
17.      suhoróbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo: suhorobarski izdelki / suhorobarska obrt, tradicija ♪
18.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo ♪
19.      suhorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima suhe roke ali suho roko: suhoroka ženska ♪
20.      súhost  tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih ♪
21.      suhôta  -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd ♪
22.      suhôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko suh: nerodovitna suhotna zemlja / biti suhoten v obraz / ekspr. suhoten opis brez čustvene prizadetosti suhôtno prisl.: suhotno odgovoriti, se zasmejati ♪
23.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina ♪
24.      suhôtnost  -i ž (ó) značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov ♪
25.      suhozémec  -mca m (ẹ̑) knjiž. kdor živi na kopnem: suhozemci in mornarji ♪

1 26 51 76 101 126 151