Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

suficit (3)

1.      suficít  in súficit -a m (ȋ; ȗ) ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti ♪
2.      suficitáren  -rna -o prid. (ȃ) publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitarni material / glede lesa je ta pokrajina suficitarna / suficitarni poklici ♪
3.      suficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca 2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine ♪