Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strunjak (1)

1.      strúnjak  -a m (ȗ) nekdaj preprosto glasbilo s struno, strunami: igrati na strunjak ♦ muz. monokord ♪