Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
strug (159) 
- strúg -a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem ♪
- strúga -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa ∙ ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh ♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik ♪
- strugáč -a m (á) star. strugar: bil je zaposlen kot strugač ♪
- strugáča -e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla ♪
- strugálen -lna -o prid. (ȃ) usnj. ki se uporablja za struganje: strugalni nož, stroj ♪
- strugálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici ♪
- strugálnik -a m (ȃ) star. oblič, skobljič: na steni so visele žage in strugalniki ♪
- strugálo -a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo ♪
- strúganje -a s (ū) glagolnik od strugati: struganje parketa / struganje miznih nog ♪
- strugár -ja m (á) delavec, ki struga: strugar v usnjarni / kovinski, lesni strugar ♪
- strugárna -e ž (ȃ) strugalnica: delavec v strugarni ♪
- strugárnica -e ž (ȃ) zastar. strugalnica: dela v strugarnici ♪
- strugárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na strugarje ali strugarstvo: strugarska delavnica / strugarsko dleto; strugarsko orodje / strugarski in rezbarski izdelki ♪
- strugárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s struganjem, struženjem: strugarstvo in rezbarstvo / kovinsko strugarstvo ♪
- strúgati -am nedov. (ū) 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket // z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev ♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem strugajóč -a -e: ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi strúgan -a -o: strugane palice ♪
- strúgica -e ž (ú) manjšalnica od struga: studenčnica si je izkopala strugico; strugica potoka ♪
- strúglja -e ž (ȗ) star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje ♪
- strugotína -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
- izstrúgati -am dov. (ȗ) s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot izstrúgan -a -o: izstrugana figura ♪
- kovínostrugár -ja m (ȋ-á) delavec, ki struži kovine: sprejeti v službo kovinostrugarja ♪
- lésostrugár -ja m (ẹ̑-á) delavec, ki struži les: podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja ♪
- ostrúgati -am dov. (ū) s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket // s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito ♪
- postrúgati -am dov. (ū) nar. vzhodno postrgati: postrugati saje / otroci so postrugali skledo ♪
- zastrúg -a m (ȗ) alp. vdolbina, vzboklina, ki jo naredi veter z odnašanjem, odlaganjem snega: sever je oblikoval zastruge; dolg, globok zastrug ♪
- železostrugár -ja m (á) delavec, ki struga železo: železostrugar in rezkar ♪
1 26 51 76 101 126 151 
