Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strug (26-50)



  1.      akvadúkt  -a m () grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
  2.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
  3.      bêrek  -a m () nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina)
  4.      blátast  -a -o prid. (á) 1. poln blata: blatasta struga 2. redko po barvi podoben blatu: blatasta barva vode
  5.      cmokáti  -ám nedov.) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
  6.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  7.      dežévje  -a [dǝž] s (ẹ̑) dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč se dež: jesensko deževje; monsunsko deževje; ob deževjih se suhe struge spremenijo v hudournike / deževja so izprala in odnesla zemljo
  8.      dráslja  -e ž () geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi: voda se prebija iz draslje v drasljo
  9.      erodírati  -am nedov. in dov. () 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla
  10.      erozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice
  11.      gladílo  -a s (í) priprava za glajenje površine: strugarsko, zidarsko gladilo
  12.      glénast  -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda
  13.      gradíti  -ím nedov. ( í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagalmeteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
  14.      gréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov
  15.      hudoúren  -rna -o prid.) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata
  16.      hudoúrniški  -a -o prid. () nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij
  17.      izjésti  -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjéjo tudi zjedó tudi zjéjo; izjéj in izjèj izjéjte tudi zjéj in zjèj zjéjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo 2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo // s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene izjéden tudi zjéden -a -o: izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan
  18.      izzídati  tudi izzidáti -am dov. (í á í) redko zazidati: vmesne prostore izzidamo z votlimi zidaki // obzidati: jarek obložimo z betonskimi žlebi ali pa izzidamo izzídan -a -o: izzidana stavba; izzidana struga
  19.      jézernica  tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ) 1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice 2. jezerska voda: piti jezernico 3. knjiž., redko lokvanj: bele jezernice
  20.      jezíti 2 -ím nedov., jêzi in jézi ( í) 1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot // delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj 2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo jezíti se nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi
  21.      kábelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem
  22.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
  23.      kanalizírati  -am dov. in nedov. () 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
  24.      kopáti  kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke
  25.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položajalp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene

   1 26 51 76 101 126 151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA