Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strok (776-800)



  1.      revíja  -e ž () 1. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: prelistavati revijo; naročiti se na revijo / ilustrirana revija; literarna, modna, strokovna revija 2. odrsko glasbeno delo z govorjenimi dialogi, pevskimi in plesnimi točkami ter razkošno sceno, kostumi: ogledati si revijo; nastopati v reviji / glasbena revija; plesna revija na ledu 3. s prilastkom prireditev, ki omogoča pregled dosežkov navadno na določenem kulturnem področju: prirediti revijo amaterskih gledaliških skupin; revija pevskih zborov / revija naših najboljših drsalcev ♦ obl. modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
  2.      riboslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec
  3.      ringló  -ja m (ọ̑) poljud. sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad, strok. renkloda: ringlo že cvete; kompot iz ringloja / utrgati nekaj ringlojev
  4.      ŕja  ŕje in rjà rjè ž (ŕ; ) 1. rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zlasti zaradi delovanja vlage, zraka: ostrgati rjo / rja je načela drog; od rje razjedena pločevina; zavarovati avtomobil pred rjo rjavenjem; pren. rja časa je načela njegovo slavo 2. glivična bolezen, ki se kaže v obliki temnih peg na rastlinah, sadežih: rja na endiviji, fižolu, nageljnih; škropljenje proti rji ♦ agr. fižolova, grahova rja glivična bolezen na fižolovih, grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih, rjavih prašnatih kupčkov; ribezova rja; žitna rja // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati rjo
  5.      róben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rob1: robna dolžina / robni okraski; pravilno prišita robna čipka ● knjiž. robne stroke manj pomembne; knjiž. robna mera česa skrajnaadm. robni pas nepopisani del lista na začetku in na koncu vrstice; alp. robna zev zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; geogr. robna morena nasutina ob straneh ledenika; geom. robna točka točka na robu; obrt. robni vbod vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje; ometica
  6.      rolétarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od roletar: roletarska stroka
  7.      romaníst  -a m () strokovnjak za romanistiko: naš znani romanist / seminar za profesorje romaniste / pog. ekskurzija romanistov iz četrtega letnika slušateljev oddelka za romanistiko
  8.      rožíčevec  -vca m (í) južno drevo z rjavimi užitnimi sadovi v obliki stroka: med oljkami so rastli tudi rožičevci
  9.      rusíst  -a m () strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko
  10.      rutína  -e ž () 1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino 2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu: poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine
  11.      sálmiak  -a m () poljud. vodna raztopina amoniaka, strok. salmiakovec: čistiti madeže s salmiakom
  12.      sámoizobraževánje  -a s (-) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
  13.      samorástnik  -a m () 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
  14.      sámoučênje  -a s (-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja
  15.      samoúk  -a m () kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov
  16.      samoúk  -a -o prid. ( ū) ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev
  17.      samoúštvo  -a s () knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti
  18.      seizmológ  -a [sejz-] m (ọ̑) strokovnjak za seizmologijo: nova odkritja seizmologov; seizmologi in geologi
  19.      seizmolóški  -a -o [sejz-] prid. (ọ̑) nananašajoč se na seizmologijo: seizmološki strokovnjak / seizmološke meritve; seizmološke naprave / seizmološka karta / seizmološka postaja
  20.      seksológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za seksologijo: kongres seksologov
  21.      semiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semiologijo: študije semiologov
  22.      semitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo
  23.      séna  -e ž (ẹ̑) farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno; neskl. pril.: sena čaj
  24.      sfrizírati  -am dov. () strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska
  25.      shakespearológ  -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA