Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strok (576-600)


  1.      óžji  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje 2. ki kaj omejuje a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu ● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek ♪
  2.      pacáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu 2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj 4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta // nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca ● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika pacáti se ekspr. biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca ♪
  3.      packáč  -a m (á) slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil ♪
  4.      packáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati packe: pero packa; packati s črnilom // ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne packaj po mizi 2. riti, mešati z rokami, nogami: otroci packajo po blatu 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: poglej te zvezke, kako packa 4. ekspr. počasi delati: ta spis packa že več tednov // nestrokovno delati: zmeraj kaj packa ● ekspr. mati v kuhinji nekaj packa kuha, peče; slabš. zdaj packa portret riše, slika ♪
  5.      paleontológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi ♪
  6.      pánoga  -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih ◊ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah ♪
  7.      papatáči  -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
  8.      papírniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na papirnico ali papirništvo: papirniški delavci; papirniško delo / ukvarja se s papirniško stroko ♪
  9.      paradentóza  -e ž (ọ̑) poljud. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob, strok. parodontoza: preprečevati paradentozo ♪
  10.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov ♪
  11.      parêre  -a m (ȇ) knjiž. strokovno mnenje, navadno v pismeni obliki: oddati parere ♪
  12.      párkeljc  -a [kǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
  13.      párkljar  -ja m (ȃ) nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji ♪
  14.      pečénka  -e ž (ẹ́) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka ∙ žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico ♪
  15.      pečénkar  -ja m (ẹ̑) 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu // nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar ♪
  16.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  17.      pedagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko ♪
  18.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko ♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete ♪
  19.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
  20.      pedikírati  -am nedov. in dov. (ȋ) strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte // urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala ♪
  21.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi ♪
  22.      pedológ 2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi ♪
  23.      pedologíja 2 -e ž (ȋ) veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo ♪
  24.      pejsážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pejsaž: pejsažna izrazitost / pejsažni okvir mesta / pejsažna študija / pejsažni arhitekt strokovnjak za oblikovanje narave ♪
  25.      pékovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na peke: pekovska košara / pekovska stroka / pekovski vajenec ♦ obrt. pekovski kruh kruh, izdelan obrtniško ali industrijsko v pekarni; teh. pekovska linija ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA