Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strok (501-525)


  1.      nátron  -a m (ȃ) nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina: uporaba natrona / jedki natron natrijev hidroksid; neskl. pril.: papir. natron papir alkalijski papir ♪
  2.      naúčen  -čna -o prid. (ȗ) zastar. znanstven, strokoven: izdajati naučne knjige / naučni slovar / delati na naučnem področju ♪
  3.      navájati 1 -am nedov. (ā) 1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom: navajati imena, številke; na koncu članka navaja avtor vire, ki jih je upošteval / navajati dokaze / med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to panogo, navaja tudi sebe / navajati kaj v opravičilo; navajati za primer // dobesedno pripovedovati, zapisovati tuje besedilo: kritik navaja za dokaz svoje trditve odlomke iz romana / dobesedno navajati // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost česa v čem: naslednji člen navaja pravice in dolžnosti delavcev; obtožnica navaja več hudih prekrškov 2. knjiž., redko nagovarjati, napeljevati: navaja ga, naj gre študirat; vsi so ga navajali, naj se jim pridruži ● publ. to nas navaja k sklepu, da je ujetnik govoril resnico iz tega sklepamo navajajóč -a -e: navajajoč nove, tehtne razloge, jih je pregovoril ♪
  4.      návtik  -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki // strokovnjak za navtiko ♪
  5.      nedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje ♪
  6.      negoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
  7.      nèizlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha ♪
  8.      nèizvéden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega ♪
  9.      nèkvalificíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu ♪
  10.      nèliteráren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije ♪
  11.      nèpísmen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene ♪
  12.      nèpísmenost  -i ž (ȅ-ȋ) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost ♪
  13.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  14.      nèpretenciózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo ♪
  15.      nèpretencióznost  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna nezahtevnost: nepretencioznost opisa / doseči nepretencioznost preprostost, razumljivost ♪
  16.      nèrjavèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla ♪
  17.      nèstandardizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme ♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran ♪
  18.      nèusposóbljen  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni usposobljen: strokovno neusposobljeni delavci; za to delo je neusposobljen ♪
  19.      nevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka vednosti, znanja: neveden človek; biti, ostati neveden; v tem pogovoru se je pokazal nevednega / delati se nevednega nepoučenega, neobveščenega; nevedno dekle neizkušeno // ki se na kako stroko, področje slabo spozna: politično neveden; neveden v medicini nevédno prisl.: nevedno se držati, gledati; sam.: poučiti nevedne ♪
  20.      nèveščák  -a m (ȅ-á) zastar. nestrokovnjak, nepoznavalec: neveščak ne bo spoznal, da vino ni pristno ♪
  21.      níčev  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega 2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo ∙ ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav 4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje ♪
  22.      níčla  -e ž (ȋ) 1. številka nič: pripisati ničlo; število s tremi ničlami na koncu 2. izhodiščna vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim; nič: danes je temperatura pri ničli; pog.: deset stopinj nad ničlo plus deset stopinj; deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj 3. ekspr. nepomemben, nesposoben človek: vsaka ničla mi pa tudi ne bo ukazovala; v primeri z njim sem ničla; on je družbena, moralna ničla; on je človek, poštenjak, vi ste pa popolne ničle; glede športa sem prava ničla nestrokovnjak ● ekspr. napredek je enak ničli napredka ni ◊ fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; mat. ničla polinoma vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri je polinom enak nič ♪
  23.      nítka  -e ž (ȋ) manjšalnica od nit: nitka se je utrgala; tanka nitka; nanizati na nitko / vdeti nitko v šivanko / stroki so še brez nitk ● ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase; ekspr. njegovo življenje visi na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan ◊ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa; elektr. svetilna ali žarilna nitka ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; gled. lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; zool. ožigalne nitke morskih vetrnic ♪
  24.      nítrolák  -a m (ȋ-ȃ) poljud. raztopina nitrata celuloze v organskem topilu, strok. nitrocelulozni lak: hlapi nitrolaka ♪
  25.      nítromonkál  -a m (ȋ-ȃ) nestrok. nitramonkal ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA