Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strok (326-350)


  1.      katalogizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige ♪
  2.      kémičarka  -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni ♪
  3.      kémik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije ♪
  4.      kibernétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki ♪
  5.      kibernétika  -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
  6.      kinológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo: je znan kinolog ♪
  7.      klasicíst  -a m (ȋ) predstavnik klasicizma: francoski klasicisti; romantik in klasicist // strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature ♪
  8.      kletár  -ja m (á) strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar // zastar. natakar: pokliči kletarja ♪
  9.      klimatológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa ♪
  10.      klìn  tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ȋ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini ● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ◊ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon ♪
  11.      klobásičarski  in klobasíčarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na klobasičarje: klobasičarski stroji / klobasičarska stroka ♪
  12.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra ◊ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ♪
  13.      knjižévnost  -i ž (ẹ̄) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost 3. redko, navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost ♪
  14.      knjížničar  -ja m (ȋ) strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo // kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo ♪
  15.      knjížničarka  -e ž (ȋ) strokovna uslužbenka v knjižnici: knjižničarka študijske knjižnice // ženska, ki dela v knjižnici: profesorica je bila hkrati tudi knjižničarka šolske knjižnice ♪
  16.      knjížničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na knjižničarje ali knjižničarstvo: prirediti knjižničarski tečaj; delavci knjižničarske stroke / knjižničarski manipulant ♪
  17.      kolavdácija  -e ž (á) teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdacija nove šole ♪
  18.      kolavdírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdirati most kolavdíran -a -o: zgradba je že kolavdirana ♪
  19.      kolégij  -a m (ẹ́) 1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij // nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora 3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij ◊ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli ♪
  20.      kolókvij  -a m (ọ́) 1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah: opraviti kolokvij / pismeni kolokvij 2. organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi, navadno v manjšem obsegu: dvodnevni kolokvij slovenskih arheologov; mednarodni kolokvij 3. knjiž., redko pogovor, zlasti o čem pomembnem: imela sta važen kolokvij ♪
  21.      komercialíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom ♪
  22.      kómparativen  in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko; oddelek za komparativno književnost ♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.: pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost ♪
  23.      komparativíst  -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost ♪
  24.      kompéndij  -a m (ẹ́) knjiž. priročnik z na kratko, pregledno prikazano snovjo določene stroke: napisati kompendij / učiti se iz kompendijev ♪
  25.      kompléksnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kompleksnega: kompleksnost problematike zahteva strokovno reševanje / o vprašanju razpravljajo v vsej njegovi kompleksnosti / dramatizator je odvzel osrednjemu liku življenjsko kompleksnost in s tem resničnost ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA