Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strok (313-337)


  1.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta ♪
  2.      kabinéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina ◊ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij ♪
  3.      káder 1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri ● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih ♪
  4.      kadrovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov ♪
  5.      kadrováti  -újem nedov. (á ȗ) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij ♪
  6.      kancerológ  -a m (ọ̑) med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog ♪
  7.      kancerologíja  -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo ♪
  8.      kandidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake ♪
  9.      kanoníst  -a m (ȋ) rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist ♪
  10.      karbíd  -a m (ȋ) 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo ♪
  11.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom ♪
  12.      kardiologíja  -e ž (ȋ) veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo ♪
  13.      kartográf  -a m (ȃ) geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov ♪
  14.      katalogizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige ♪
  15.      kémičarka  -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni ♪
  16.      kémik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije ♪
  17.      kibernétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki ♪
  18.      kibernétika  -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
  19.      kinológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo: je znan kinolog ♪
  20.      klasicíst  -a m (ȋ) predstavnik klasicizma: francoski klasicisti; romantik in klasicist // strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature ♪
  21.      kletár  -ja m (á) strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar // zastar. natakar: pokliči kletarja ♪
  22.      klimatológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa ♪
  23.      klìn  tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ȋ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini ● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ◊ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon ♪
  24.      klobásičarski  in klobasíčarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na klobasičarje: klobasičarski stroji / klobasičarska stroka ♪
  25.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra ◊ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ♪

   188 213 238 263 288 313 338 363 388 413  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA