Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stroj (272-296)



  1.      ênostópen  -pna -o prid. (ē-ọ̑) strojn. enostopenjski: enostopna turbina
  2.      ênostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ē-ō) ki ima samo eno stopnjo: enostopenjski razvoj ◊ jur. enostopenjski postopek postopek z eno samo instanco; enostopenjske volitve neposredne volitve; enostopenjsko sodišče sodišče, ki sodi dokončno; strojn. enostopenjska turbina turbina, ki ima eno kolo; šol. enostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, brez vmesnih stopenj; teh. enostopenjska raketa raketa z eno pogonsko napravo
  3.      ênostránski  -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od starševmed. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; strojn. enostranski bat bat, ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; tisk. enostranski tisk tisk samo po eni strani papirja
  4.      éntlanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od entlati: stroj za entlanje
  5.      éntlarica  -e ž (ẹ̑) pog. stroj za entlanje: entlati na entlarici
  6.      éntlati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana
  7.      ergonomíja  -e ž () veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo
  8.      etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
  9.      etiketíren  -rna -o prid. () teh., v zvezi etiketirni stroj stroj, priprava za opremljanje z etiketami: kupiti etiketirni stroj
  10.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente
  11.      fabrikácija  -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov; novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot
  12.      faktúra  -e ž () 1. knjiž. zgradba, ustroj (umetniškega dela): skrbno izdelana orkestralna faktura; faktura skladbe / cankarjevska dramska faktura; skromna kompozicijska faktura romana; faktura stavka / likovna faktura scene 2. trg. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev, račun: izdati, poslati fakturo; rok za plačilo fakture
  13.      faktúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj / fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcuekon. fakturna cena
  14.      fakturíranje  -a s () glagolnik od fakturirati: skrbeti za hitro fakturiranje; stroji za fakturiranje
  15.      fakturíren  -rna -o prid. () trg. ki se rabi za fakturiranje: fakturirni stroj
  16.      fakturístka  -e ž () uslužbenka, ki sestavlja fakture: podjetje sprejme fakturistko z znanjem strojepisja
  17.      fakultéta  -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
  18.      fašírati  -am nedov. in dov. () pog. na drobno mleti ali sekljati: faširati meso s strojčkom fašíran -a -o: kupiti faširano meso / faširani zrezek
  19.      fazónski  tudi fasónski -a -o prid. (ọ̑) grad., strojn. nanašajoč se na določeno stalno obliko: fazonska cev / fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek
  20.      filozofíja  -e ž () 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
  21.      fínišer  -ja m () grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev
  22.      flájer  -ja m (á) tekst. predilni stroj za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja
  23.      flóta 2 -e ž (ọ̑) usnj. tekočina za barvanje ali strojenje kož: strojilna flota; flota za razluženje
  24.      fórmanje  -a s (ọ̑) glagolnik od formati: strojno formanje / formanje lončene posode
  25.      fórmati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. teh. izdelovati (livarske) forme: strojno formati 2. redko oblikovati: formati lončeno posodo

   147 172 197 222 247 272 297 322 347 372  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA