Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stroj (22-46)



  1.      strojevódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strojevodje: strojevodska kabina / opraviti strojevodski izpit
  2.      strojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strojenje: strojilne snovi / strojilni postopek / strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože; strojilna flota, juha
  3.      strojílnica  -e ž () delavnica, obrat za strojenje: v usnjarni so povečali strojilnico
  4.      strojílo  -a s (í) usnj. rastlinska ali sintetična snov, ki predela surovo živalsko kožo v usnje: izdelovati strojila; pridobivati strojilo iz lubja; obdelovati kože s strojili / kromovo strojilo raztopina kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojilo za mineralno strojenje; rastlinsko strojilo
  5.      strójiti  -im nedov. (ọ̄) nar. koroško praznovati: na ta dan so kmetje strojili in živina počivala
  6.      strojíti  -ím tudi strojíti strójim nedov. ( í; ọ́) usnj. obdelovati surovo živalsko kožo s strojili: strojiti kožo; strojiti z rastlinskimi strojili / strojiti usnje / strojiti na irh ∙ ekspr. doma so mu večkrat strojili kožo ga tepli strojèn -êna -o tudi strójen -a -o: strojena koža; strojeno usnje; strojen s čreslom
  7.      strôjnica  in strójnica -e ž (; ọ̑) 1. avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih: obstreljevati, streljati s strojnico / ekspr. strojnica je vso noč drdrala, lajala ♦ voj. lahka, težka strojnica 2. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji: dela v strojnici; ladijska strojnica; strojnica elektrarne
  8.      strôjničar  in strójničar -ja m (; ọ̑) vojak, izurjen za ravnanje s strojnico: strojničar in njegov pomočnik
  9.      strôjničen  in strójničen -čna -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na strojnica 1: strojnični naboj; strojnična cev / strojnični rafal; od daleč je bilo slišati strojnično streljanje ♦ voj. strojnični ogenj; strojnično gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  10.      strôjnik  in strójnik -a m (; ọ̑) kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji: strojnik na ladji, žerjavu / gradbeni, kmetijski, rudarski strojnik / pog. sestanek strojnikov drugega letnika slušateljev fakultete za strojništvonavt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; strojnik dolge plovbe
  11.      strôjniški  in strójniški -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na strojnike ali strojništvo: razvoj strojniške stroke / strojniški poklic ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  12.      strôjništvo  in strójništvo -a s (; ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo // veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo
  13.      delostròj  -ôja m ( ó) zastar. delovni stroj
  14.      dínamostròj  in dínamo stròj -ôja m (- -ó) redko dinamo
  15.      eléktrostrôjen  -jna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik
  16.      nastròj  -ôja m ( ó) knjiž. usmerjenost, naravnanost: dobro pozna nastroj svojih ljudi; nacionalistični nastroj meščanstva / neprijetni dogodek jim je pokvaril veseli nastroj (veselo) razpoloženje
  17.      nastrojèn  -êna -o prid. ( é) knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje; bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen
  18.      nastrojênje  -a s (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: idejno nastrojenje mlade generacije / biti v veselem nastrojenju (veselem) razpoloženju
  19.      nastrojênost  -i ž (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje
  20.      strojèn  -êna -o tudistrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža
  21.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža
  22.      perestrójka  -e ž (ọ̑) publ., v Sovjetski zvezi gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko
  23.      postròj  -ôja m ( ó) 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj
  24.      postrojênje  -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi
  25.      postrojíti  -ím dov., postrójil ( í) voj. urediti, postaviti v postroj: postrojiti četo za odhod; postrojili so se z opremo in orožjem // publ. postaviti v vrsto: postrojiti brigadirje; obsojence so postrojili k zidu postrojèn -êna -o: bataljon je moral biti postrojen v nekaj minutah; postrojena četa

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA