Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strnišče (16)



  1.      strníšče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
  2.      strníščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strniščuagr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
  3.      česljáti  -ám nedov.) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
  4.      činkvantín  -a m () agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom
  5.      kostréba  -e ž (ẹ̄) bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo
  6.      podoráti  -ôrjem in -órjem dov., podôrji podorjíte; podorál (á ó, ọ́) z oranjem spraviti pod zemljo: podorati krompir, seme / podorati gnoj, plevel / slabo žito so kar podorali / podorati strniščeagr. podorati podorine podorán -a -o: podoran krompir
  7.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
  8.      smícati  -am nedov. ( ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se smukati se: smical se je okoli matere
  9.      sršát  -áta -o prid. ( ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
  10.      stŕn  -í ž () nar. 1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn 2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni ● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  11.      strníški  -a -o prid. () nar. strniščen: sejati strniško korenje
  12.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče
  13.      zaoráti  -ôrjem in -órjem dov., zaôrji zaorjíte; zaorál (á ó, ọ́) 1. začeti orati: kmetje so že zaorali / nastavil je plug in zaoral prvo brazdo 2. pri oranju zaiti kam: zaradi nepazljivosti je zaoral v ledino; predaleč si zaoral 3. ekspr. delajoč brazdi podobne zareze zapeljati se: ladja je zaorala po vodi; poškodovano letalo je zaoralo po tleh; tovornjak je zaoral v klanec 4. z oranjem spraviti pod zemljo; podorati: zaorati gnoj / zaorati strniščeekspr. ubogaj, sicer bova zaorala te bom kaznoval, natepel; ekspr. na tem področju je zaoral ledino je prvi začel delati
  14.      zaorávati  -am nedov. () z oranjem spravljati pod zemljo; podoravati: zaoravati gnoj / zaoravati strnišče
  15.      zbádati  -am nedov. () 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala; strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode / ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti // brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati; zbadati z buciko, iglo, s šivanko; zbadati koga z nožem // s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo // s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami ● redko jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadal zbadajóč -a -e: zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči
  16.      žitíšče  in žítišče -a s (í; í) redko strnišče: preorati žitišče




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA