Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strmenje (1)

1.      strmênje  -a s (é) 1. glagolnik od strmeti: od strmenja v sliko so ga začele boleti oči; ure brezupnega strmenja v temo 2. knjiž. začudenje, občudovanje: njegov obraz je izražal strmenje; spis je vzbujal strmenje in smeh obenem / od strmenja je kar obstal ♪