Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
strel (80-104)
- prestrelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi ♪
- prestrelíti -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ȋ í) s strelom, streli narediti luknjo, odprtino a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa ∙ ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z
očmi, s pogledom ostro ga pogledati prestreljèn -êna -o: padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno ∙ žarg. ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan ♪
- pristrelíti -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ȋ í) lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo ♪
- razstrél -a m (ẹ̑) knjiž. eksplozija: med razstrelom so bili na varnem / tam se vsak dan slišijo razstreli ♪
- razstrélba -e ž (ẹ̑) star. razstrelitev: razstrelba mostu, trdnjave / razstrelba bombe eksplozija ♪
- razstrélek -lka m (ẹ̑) delec, drobec eksplozivnega izstrelka: ranili so ga razstrelki granate ♪
- razstrélen -lna -o prid. (ẹ̑) redko razstrelilen: razstrelne snovi / razstrelna vrtina ♪
- razstrelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike ♪
- razstrelíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj razstreli, razstreljuje: ob eksploziji je bil daleč od razstrelišča ♪
- razstrelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razstreliti: razstrelitev mostu, trdnjave; načrt za razstrelitev ♪
- razstrelíti -ím dov., razstréli in razstrêli; razstrélil (ȋ í) z razstrelivom povzročiti, da se kaj razleti, uniči: razstreliti hišo, progo; razstreliti tanke s topovi / razstreliti skalo / razstreliti mino povzročiti, da eksplodira razstreljèn -êna -o: razstreljen most ♪
- razstrelívo -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva ♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje
detonator ♪
- razstreljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku ♪
- razstreljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo ♪
- razstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov ♪
- razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale ♪
- samostrél tudi samóstrel -a [druga oblika tudi eu̯] m (ẹ̑; ọ̑) 1. nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave: streljati s samostrelom; borili so se z meči, sulicami in samostreli 2. knjiž. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrel ♪
- samostrélec -lca m (ẹ̑) nekdaj vojak, oborožen s samostrelom: samostrelci in ščitonosci ♪
- samostrélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava ♪
- sestrelítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala ♪
- sestrelíti -ím [sǝs in ses] dov., sestréli in sestrêli; sestrélil (ȋ í) s streli, streljanjem povzročiti, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreliti sovražno letalo / sestreliti ptico z drevesa sestreljèn -êna -o: sestreljen bombnik; letalo je bilo sestreljeno s strojničnim rafalom ♪
- sestreljeváti -újem [sǝs in ses] nedov. (á ȗ) s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala ♪
- ustrelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ustreliti: grozili so mu z ustrelitvijo; množične ustrelitve; ustrelitev talcev ♦ jur. obsoditi na smrtno kazen z ustrelitvijo ♪
- ustrelíti -ím dov., ustrélil (ȋ í) 1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega: pomeriti in ustreliti; ustreliti v tarčo, zrak; ustreliti s pištolo, puško; odgovoril je, kot bi iz topa ustrelil zelo hitro / ustreliti za beguncem / ustreliti častno salvo izstreliti // ubiti s strelnim orožjem: ustreliti zločinca; ustrelili so ga kot talca / ustreliti medveda, srno / ustreliti koga v hrbet, srce // s strelom zadeti, raniti: ustreliti koga v nogo; po nesreči se je ustrelil v
roko 2. ekspr., v zvezi ustreliti z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati: z očmi je ustrelila za njim; ustreliti s pogledom po sobi ● pog., ekspr. ustreliti kozla narediti veliko napako, neumnost; ustreliti v prazno ne da bi zadel; pog. ustreliti mimo reči kaj napačnega ustreljèn -êna -o: ustreljeni talci; ustreljena žival; bila je ustreljena v prsi ♪
- ustreljênec -nca m (é) kdor je ustreljen: pokopati ustreljence ♪
1 5 30 55 80 105 130 155 180 205