Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
strel (655-679) 
- réskniti -em in rêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas: na čelu kolone je resknila brzostrelka; veriga je resknila in se pretrgala ♪
- rešetáti -ám nedov. (á ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh 2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih 3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori ● ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala ♪
- revólver -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver ◊ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi ♪
- revolveráš -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš ♪
- revólverski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel ● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino ◊ teh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati ♪
- rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh ♪
- rêzgniti -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka ♪
- rogáč -a m (á) 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču 4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač ● slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža ♪
- rogín -a m (ȋ) knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka ♪
- rogovílar -ja m (ȋ) ekspr. jelen: ustrelil je samotnega rogovilarja ◊ vrtn. parkovno drevo z rogovilastimi vejami in velikimi pernatimi listi, Gymnocladus dioecus ♪
- rójen tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječe ● zastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto ♪
- róparica -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev ♪
- ròv rôva in róva m (ȍ ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi ♪
- rúševec -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca ♪
- salút -a m (ȗ) voj. častna salva z vojne ladje, ko jo obiščejo visoki državni predstavniki ali ko priplove v luko tuje države: salut ob prihodu predsednika / izstreliti salut ♪
- sálva -e ž (ȃ) istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva // več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha ♪
- samokrés in samokrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil ♪
- samomòr -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
- sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
- sámoohranítven -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon ♪
- samopál in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali ♪
- samóstra -e ž (ọ̑) 1. knjiž. samostrel: na steni so visele samostre; stražar s samostro na rami 2. nar. past za polhe s sprožilno vzmetjo: nastaviti samostro ♪
- sámovóden -a -o prid. (ȃ-ọ́) ki se po izstrelitvi usmerja, vodi sam proti cilju: samovodeni raketni izstrelki ♪
- satelít -a m (ȋ) 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov ♪
- se zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi
je čutil, da ne ravna prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se 2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe
/ bilo jo je sram same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih 3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi 4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom;
mlad se je oženil; pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli ● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim
ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga
hvalijo, sam zase pa mislim, da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost
je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase II. se kot morfem 1. nastopa pri glagolih a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se 2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše // za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v
starih knjigah je zapisano 3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila 4. za izražanje trpnega načina: a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da 5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav 6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača,
če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre III. si kot morfem 1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si 2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se ♪
530 555 580 605 630 655 680 705 730 755 
