Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strel (651-675)



  1.      repetírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo
  2.      repetíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka
  3.      represálija  -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi ♦ jur. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države // nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
  4.      rèsk  rêska in réska m ( é, ẹ́) kratek, rezek glas: jarem se je prelomil z glasnim reskom; slišati je bilo resk brzostrelke
  5.      réskniti  -em in rêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, rezek glas: na čelu kolone je resknila brzostrelka; veriga je resknila in se pretrgala
  6.      rešetáti  -ám nedov.) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh 2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih 3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori ● ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala
  7.      revólver  -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver ◊ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi
  8.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš
  9.      revólverski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strelslabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebinoteh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati
  10.      rezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov., ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
  11.      rêzgniti  -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov.; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
  12.      rogáč  -a m (á) 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču 4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač ● slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža
  13.      rogín  -a m () knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka
  14.      rogovílar  -ja m () ekspr. jelen: ustrelil je samotnega rogovilarja ◊ vrtn. parkovno drevo z rogovilastimi vejami in velikimi pernatimi listi, Gymnocladus dioecus
  15.      rójen  tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječezastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto
  16.      róparica  -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev
  17.      ròv  rôva in róva m ( ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi
  18.      rúševec  -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca
  19.      salút  -a m () voj. častna salva z vojne ladje, ko jo obiščejo visoki državni predstavniki ali ko priplove v luko tuje države: salut ob prihodu predsednika / izstreliti salut
  20.      sálva  -e ž () istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva // več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha
  21.      samokrés  in samokrès -ésa m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
  22.      samomòr  -ôra m ( ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
  23.      sámoobrámba  -e ž (-) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi
  24.      sámoohranítven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon
  25.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA