Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strel (55-79)



  1.      lokostrélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu
  2.      mínstrel  -a m () lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli
  3.      nastrél  -a m (ẹ̑) lov. mesto, kraj, kjer je žival v trenutku, ko jo zadene, oplazi krogla ali šibra: lovec je odšel na nastrel; žival je obležala nedaleč od nastrela
  4.      nastrelíti  -ím dov., nastréli in nastrêli; nastrélil ( í) 1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreliti veliko divjih rac 2. redko obstreliti: medveda je le nastrelil nastreljèn -êna -o: nastreljena divjad
  5.      nastréljati  in nastreljáti -am, tudi nastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreljati veliko fazanov, zajcev 2. s streljanjem spraviti kam: v tarčo je nastreljal veliko krogel nastréljati se in nastreljáti se, tudi nastréljati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po streljanju: v zadnji lovski sezoni se je nastreljal
  6.      nèizstreljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver
  7.      obstrél  -a m (ẹ̑) knjiž., redko obstreljevanje: tri dni je bila vas pod hudim topovskim obstrelom ◊ med. rana, ki jo naredi krogla ob oplazenju telesa
  8.      obstrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob oplazenju telesa
  9.      obstrelíti  -ím dov., obstréli in obstrêli; obstrélil ( í) s strelom raniti: obstreliti žival; nevarno se je obstrelil obstreljèn -êna -o: bil je obstreljen v nogo; slediti obstreljeno divjad
  10.      obstreljênec  -nca m (é) kdor je obstreljen: obvezati obstreljencu rano
  11.      obstreljênka  -e ž (é) ženska oblika od obstreljenec: obstreljenci in obstreljenke
  12.      obstreljevánje  -a s () glagolnik od obstreljevati: obstreljevanje je prenehalo; letalsko, topniško obstreljevanje; bombardiranje in obstreljevanje / obstreljevanje jeder z nevtroni
  13.      obstreljeváti  -újem nedov.) 1. streljati na kaj, navadno z več strani: lovska letala so obstreljevala mesto; obstreljevati sovražnikove položaje; obstreljevati z granatami, topovi; pren., ekspr. kar obstreljevali so ga z vprašanji 2. fiz. usmeriti curek atomov, atomskih jeder, elektronov proti tarči: obstreljevati z nevtroni, protoni, žarki obstreljeván -a -o: obstreljevan prostor; z več strani so bili obstreljevani
  14.      odstrél  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od odstreliti: odstrel skal / odstrel bolnih živali; dovoljenje za odstrel jelena; v lovišču je dva tisoč fazanov za odstrel / gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za plemeekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije 2. lov., navadno s prilastkom divjad, ki se ustreli, ubije zlasti zaradi uravnavanja števila: dovoljeni letni odstrel
  15.      odstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odstrel: narediti odstrelni načrt / odstrelna taksa
  16.      odstrelítev  -tve ž () glagolnik od odstreliti: po odstrelitvi skale je v jamo vdrla voda / dobiti dovoljenje za odstrelitev srnjaka
  17.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil ( í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake
  18.      odstreljeváti  -újem nedov.) s streli, razstreljevanjem odstranjevati, ločevati del česa: odstreljevati plazove; odstreljevati premog v rudniku // lov. streljati, ubijati divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreljevati medvede
  19.      ostrostrélec  -lca m (ẹ̑) kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško: ostrostrelec ga je zadel naravnost v glavo / izbrali so ga za ostrostrelca
  20.      ostrostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrostrelce: ostrostrelska akcija ♦ voj. ostrostrelska puška posebej prirejena puška repetirka z daljnogledom in dometom do 1.000 m
  21.      postrelíti  -ím dov., postréli in postrêli; postrélil ( í) 1. drugega za drugim ustreliti: vse ujetnike so postrelili 2. s streljanjem porabiti: postrelil je vse naboje, ustrelil pa nič ● ekspr. v četrt ure so postrelili ves film posneli, porabili
  22.      postréljati  in postreljáti -am, tudi postréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) postreliti: vse begunce so postreljali / streljal je tako dolgo, da je postreljal vse naboje
  23.      prestrél  -a m (ẹ̑) glagolnik od prestreliti: prestrel glave, okna ♦ med. prestrelina
  24.      prestrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane
  25.      prestrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: prestreline, izstreline in vstreline

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA