Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
strel (105-129)
- vstrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪
- vstrelína -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: prestreline, izstreline in vstreline ♪
- zastrél -a m (ẹ̑) redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu: povzročiti rano z zastrelom ♪
- zastrélek -lka m (ẹ̑) krogla, ki ostane v telesu: z operacijo odstraniti zastrelek ♪
- zastrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu ♪
- zastrelína -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu ♪
- zastrelíti -ím dov., zastréli in zastrêli; zastrélil (ȋ í) lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde: gamsa je samo zastrelil ∙ srna, ki jo je zastrelil, ga je onemoglo pogledala obstrelil zastreljèn -êna -o: zastreljena žival ♪
- zastréljati in zastreljáti -am, tudi zastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti: zastreljati sedemmetrovko zastréljan -a -o: zastreljana enajstmetrovka ♪
- ákcijski in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
- aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati ♪
- amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko ♪
- amonál -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu ♪
- apórt -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja ♪
- arkebúza -e ž (ȗ) nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze ♪
- artileríja -e ž (ȋ) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji ♪
- arzenál -a m (ȃ) 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami ♪
- astronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma ♪
- avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion ♪
- avtomát -a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično ♦ voj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati ♪
- avtomátka -e ž (ȃ) redko avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami ♪
- avtomátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko ♪
- balístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku: balistična krivulja / balistični izstrelek; balistična raketa ♪
- balístika -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva;
barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani
med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- bárvar -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
1 5 30 55 80 105 130 155 180 205