Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strd (55)

1.      stŕd  -í ž (ȓ) nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med: jesti strd; namazati strd na kruh / ajdova strd // nektar, mana: čebele nabirajo strd ♪
2.      stŕda  prisl. (ȓ) redko trdo, močno: strda udariti po mizi / česar ni dosegel zlepa, je skušal doseči strda zgrda ♪
3.      stŕdek  -dka m (ȓ) strjeni del tekoče snovi: odstraniti strdke barve, laka; strdek smrklja v nosu ♦ med. krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi ♪
4.      strdèl  in strdél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato ♪
5.      strdén  -a -o prid. (ẹ̑) star. meden¹: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede ♪
6.      strdénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., star. medenjak: pogostili so ga s čajem in strdenci ♪
7.      strdeníca  -e ž (í) star. medica: piti strdenico ● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta ♪
8.      strdênje  in strdénje -a s (é; ẹ̑) star. lect iz medenega testa: s sejma je prinesel strdenje / srce iz strdenja ♪
9.      strdína  -e ž (í) redko strdek: strdina barve ◊ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo ♪
10.      strdíšče  -a s (í) fiz. tališče: znižati strdišče; strdišče maziva, olja ♪
11.      strdítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od strditi: strditev tekoče snovi / strditev krvi ♪
12.      strdíti  -ím, in strdíti in stŕditi -im dov., stŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) narediti, da postane kaj trdo, trše: strditi glino z žganjem v peči / mraz strdi vodo v led ∙ ekspr. hudo trpljenje ga je strdilo utrdilo; naredilo trdega, brezčutnega strdíti se, in strdíti se in stŕditi se preiti iz tekočega stanja v trdno: beton se je že strdil; med se sčasoma strdi; ta snov se na zraku hitro strdi / kri se strdi / izcedek iz rane se strdi v krasto stŕjen -a -o tudi strjèn -êna -o: strjena kri; strjena plast na površini tekočine ♪
13.      strdljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se strdi: strdljiva snov ♦ teh. strdljivo olje olje, ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi ♪
14.      strdljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost strdljivega: strdljivost snovi / strdljivost krvi ♪
15.      cemènt  -ênta m (ȅ é) drobno mlet gradbeni vezivni material iz žganih silikatov in aluminatov: tovarna, vreča cementa / portlandski cement žgan iz laporja in apnenca // pog. beton: mešati cement; tlak iz cementa ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; grad. beli cement ki je skoraj brez železovih primesi; hitrovezni cement ki se strdi približno v eni uri ♪
16.      éstrih  -a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih ♪
17.      evtéktik  -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče ♪
18.      gránula  -e ž (ȃ) teh. zrno, zrnce: granule so se strdile v kepice ♪
19.      gúmi  -ja m (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje 2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; neskl. pril., pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki ♪
20.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
21.      hitrovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) grad., v zvezi hitrovezni cement cement, ki se strdi približno v eni uri: hitrovezni cement ♪
22.      íl  -a m (ȋ í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il ♪
23.      izcédek  -dka m (ẹ̑) 1. kar se izceja iz česa: sluzast, smolast, strdljiv izcedek; izcedek iz dreves / izcedek iz pomaranče // med. kar se izceja iz telesa pri vnetju: gnojen, vlečljiv izcedek; izcedek iz nožnice, rane / izcedek pri vnetju 2. nav. mn., agr. seč, tekočina, ki se odteka iz hleva: odvajanje izcedkov ♪
24.      koagulát  -a m (ȃ) kem., med. kar koagulira; skrknjenina, strjenina: naravni koagulati / koagulat krvi strdek ♪
25.      kŕven  -vna -o prid. (r̄) nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah ◊ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk ♪

1 26 51