Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
strateg (11)
- stratég -a m (ẹ̑) 1. vojaški strokovnjak, ki načrtuje postopke in načine vodenja velikih vojaških operacij, vojne: med zbranimi generali je bilo več odličnih strategov; vse je organiziral in izpeljal kot izkušen strateg / vojaški strateg; pren. strategi prodaje 2. pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik: bil je strateg in tiran ♪
- stratégičen -čna -o prid. (ẹ́) strateški: poznati strategični položaj dežele / poraz so pojasnjevali kot strategični umik / uničiti kaj iz strategičnih razlogov; pomembna strategična točka; strategično bombardiranje ♪
- strategíja -e ž (ȋ) 1. postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških operacij, vojne: uporabiti strategijo bliskovite vojne; bojevati se po pravilih strategije in taktike / vojaška strategija // veda o tem: velik napredek strategije; osnovni pojmi iz strategije 2. publ., navadno s prilastkom postopki, načini za dosego kakega cilja: razkrili so njihovo strategijo; razvojna strategija; strategija miru; strategija ekonomskega pritiska / izbral je primerno, slabo strategijo za uresničitev svojih načrtov; strategija v trgovini ◊ šah. črni je bil neizkušen v strategiji; voj. globalna, jedrska,
pomorska, zračna strategija; strategija partizanskega bojevanja ♪
- boljševízem -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
- frontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika;
figure na freski so postavljene frontalno ♪
- koncépcija -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: z njegovo koncepcijo se je večina strinjala; neustrezna koncepcija nacionalnega vprašanja / stranki si nasprotujeta po svojih političnih koncepcijah // osnovni, temeljni načrt, zasnova: koncepcija splošne ljudske obrambe; najnovejša koncepcija razvoja gospodarstva; neustreznost zastarelih koncepcij zunanjetrgovinske strategije / jasna koncepcija drame zgradba, struktura ◊ med. zanositev, spočetje ♪
- stratéški -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na strategijo: izdelati strateški načrt; proučiti strateški položaj / pripravil je dober strateški načrt, da bi pregovoril starše 2. ki je nujno potreben ali pomemben za vojaške namene: bombardirati strateške objekte na sovražnikovem ozemlju; zasesti strateške točke; zgraditi strateško oporišče / ta cesta ima strateški pomen; strateško orožje ◊ šah. beli je dosegel veliko strateško prednost; voj. strateški umik umik sil na položaje, s katerih bi bilo mogoče nasprotniku zadati odločilne udarce; strateška raketa raketa z velikim dosegom, navadno medcelinska; strateške surovine surovine, ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene; strateška zmaga zmaga, ki lahko vpliva na izid vojne ali na dosego predvidenih strateških ciljev; strateška letala letala z velikim dosegom,
namenjena za delovanje v sovražnikovem zaledju stratéško prisl.: strateško obvladovati ozemlje; vojna je bila strateško izgubljena ♪
- táktik -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
- táktika -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega
cilja ♪
- tirán -a m (ȃ) 1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran 2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog: upreti se tiranu; vladar tiran // kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: oče je bil tiran ♪
- utrújanje -a s (ú) glagolnik od utrujati: dolga vožnja povzroča hitrejše utrujanje voznika / strategija utrujanja sovražnika ♦ rib. utrujanje ribe faza športnega ribolova, pri kateri se z izmeničnim potegovanjem in popuščanjem vrvice zmanjšuje odpor zapete ribe ♪