Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
stran (76-100) 
- ónostránski -a -o prid. (ọ̑-á) onstranski: verjeti v onostransko življenje ♪
- ónostránstvo -a s (ọ̑-ā) onstranstvo: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo ♪
- ónstran prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran ♪
- ónstran predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
- ónstránost -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: verjeti v onstranost ♪
- ónstránski -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na onstranstvo: onstranski svet / onstransko življenje ♪
- ónstránstvo -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo ∙ knjiž. oditi v onstranstvo umreti ♪
- osmerostrán in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma ♪
- postráni in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani;
nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani
omeniti, spraševati 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani ● pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran ♪
- postránica -e ž (á) nav. mn., zool. majhni, v sladki in morski vodi živeči, bočno stisnjeni raki, Amphipoda: školjke in postranice / navadna postranica ♪
- postránski -a -o prid. (á) ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena // redko stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste // redko obstranski: postranske oči žuželk ● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; redko naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena
nezakonita žena ♪
- postránskost -i ž (á) redko nepomembnost, obrobnost: motila ga je postranskost njegovega dela / izgubljati se v postranskosti ♪
- preenostránski -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme ♪
- pristránost -i ž (á) pristranskost: spoznal je pristranost profesorjev / pristranost pojmovanja ♪
- pristránski -a -o prid. (á) 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena 2. redko postranski: pristranski zaslužek 3. redko stranski: segel je v pristranski žep ♪
- pristránskost -i ž (á) lastnost, značilnost pristranskega: pristranskost profesorja / pristranskost njegovega ravnanja ♪
- prostrán -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina ♪
- prostránost -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
- prostránstvo -a s (ȃ) prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva // lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme ♪
- razkúštranček -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
- razkúštranec -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
- raznostrán in raznostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje ♪
- raznostráničen -čna -o prid. (á) geom. ki ima različno dolge stranice: raznostranični četverokotnik, trikotnik ♪
- razprostrán -a -o prid. (ā á) zastar. prostran: razprostran gozd; pred njimi je bila razprostrana vas ♪
- razprostránjen -a -o prid. (ā) 1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini 2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
