Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strahovit (4)

1.      strahovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto ♪
2.      hrúšč  -a m (ȗ) nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: hrušč narašča; delati hrušč; drevo se je z velikim hruščem podrlo; peklenski, strahovit hrušč / orkester je zagnal svoj hrušč in trušč ∙ ekspr. zaradi dogodka so zagnali velik hrušč in trušč zelo so se razburili ♪
3.      lomást  -i ž (ȃ) knjiž., redko hrušč, trušč: pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra ♪
4.      udelávati  -am nedov. (ȃ) 1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo 2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel 3. star. kričati, razgrajati, divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži ♪