Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stoprav (1)

1.      stopràv  prisl. (ȁ) star. 1. šele: stoprav zdaj se je spomnil vsega / čez dve uri stoprav je vprašal zanjo / stoprav on ga je opozoril na njen prihod 2. komaj: kmet je stoprav opazil, da revež šepa ♪