Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stili (330)



  1.      stilíst  -a m () kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dober stilist; Cankar je velik stilist; kot stilist se je veliko naučil pri klasikih // nav. ekspr. kdor dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva sploh: v svojem glasbenem ustvarjanju je bil dovršen stilist
  2.      stilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik
  3.      stilístika  -e ž (í) 1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika 2. lingv. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil
  4.      stilít  -a m () asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra
  5.      stilizácija  -e ž (á) glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila ♦ jur. stilizacija zakonskega besedila
  6.      stilízem  -zma m () lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi; Pregljevi stilizmi; ugotoviti funkcijo stilizmov
  7.      stilizíranje  -a s () glagolnik od stilizirati: stiliziranje cvetov pri upodabljanju / stiliziranje povesti za film
  8.      stilizíranost  -i ž () lastnost, značilnost stiliziranega: stiliziranost figur na sliki
  9.      stilizírati  -am nedov. in dov. () 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo; stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati; premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o: stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra
  10.      ciklostilírati  -am nedov. in dov. () redko ciklostirati: ciklostilirati okrožnico ciklostilíran -a -o: ciklostilirana publikacija
  11.      destilírati  -am nedov. in dov. () fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki
  12.      destilírka  -e ž () kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo
  13.      predestilírati  -am dov. () fiz. spremeniti tekočino v paro in to paro v tekočino: predestilirati nafto, vodo predestilíran -a -o: predestilirana voda
  14.      prestilizácija  -e ž (á) glagolnik od prestilizirati: končati prestilizacijo besedila
  15.      prestilizírati  -am dov. () stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost
  16.      tekstílije  -lij ž mn.) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine
  17.      ambrózija  -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
  18.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
  19.      apártnost  -i ž () lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost
  20.      apretúra  -e ž () 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
  21.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
  22.      atentátorka  -e ž () ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili
  23.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  24.      blagovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili
  25.      bŕca  -e ž () sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA