Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stili (231-255)


  1.      repasáž  -a m (ȃ) šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih / repasaž osmercev ♪
  2.      retórta  -e ž (ọ̑) 1. kem. kovinska ali steklena hruškasta posoda z dolgim, upognjenim vratom: olje po kapljicah teče iz retorte; destilirati v retorti 2. metal. podolgovata zaprta destilacijska posoda iz grafita, šamota: destilacija cinka v retortah ♪
  3.      rezêrven  -vna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe ♪
  4.      režáti  -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í) 1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana // navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži 2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja 3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer // s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom 4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad režáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati ∙ nizko reži se kot pečen maček zelo // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti režèč -éča -e: režeč se je prišel v sobo; režeč pes ♪
  5.      róck  -a [rok] m (ọ̑) 1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu: poslušati rock; stili rocka 2. žarg. rock and roll: plesati rock; rock in twist; neskl. pril.: rock glasba, plošča; rock skupina skupina, ki igra rock glasbo ♪
  6.      rôka  -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice // del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo // notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY 2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom // nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko nahitro 3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci 4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno 5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju 6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke // izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira 7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem // v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; iztrgati oblast iz rok buržoazije; mesto je v rokah partizanov / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah 8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog 9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki 10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok ● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; žarg., grad. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka ♪
  7.      róvte  róvt ž mn. (ọ̑) ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu: premestili so ga v rovte ♪
  8.      rozéta  -e ž (ẹ̑) 1. um. okras v obliki stiliziranega cveta: sklepnik je okrašen z rozeto; izrezljana, pozlačena rozeta / peterolistna rozeta z reliefno podobo cveta s petimi cvetnimi listi; stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu // okroglo okno s krogovičjem v gotski arhitekturi: rozeta nad portalom; fasada z rozeto / gotska rozeta 2. kar je temu podobno: stekleni drobci v kalejdoskopu se zbirajo v rozete; rozete iz zastav; kamni v prstanu so razvrščeni v obliki rozete 3. znak, trak v obliki rožice kot okras, znamenje pripadnosti, odlikovanja: rdeča rozeta častne legije; v gumbnici je imel rozeto z zlatimi resicami ◊ bot. (listna) rozeta pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih, (listna) rožica; teh. rozeta pokrov, navadno okrogel, za prekrivanje stika med cevjo in zidom ♪
  9.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  10.      samíca  -e ž (í) 1. žival ženskega spola: samice ležejo, odlagajo jajčeca; mačja samica; samica laboda; samci in samice 2. nav. ekspr. neporočena ženska: na stanovanje ga je vzela stara samica / vse življenje misli ostati samica 3. jetniška celica za posameznega obsojenca za najstrožje prestajanje kazni: premestili, zaprli so ga v samico / ker se je upiral, so mu določili dva meseca samice / celica samica ◊ les. (žaga) samica venecijanka ♪
  11.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično ♪
  12.      samopáš  in samopàš prisl. (ȃ; ȁ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno ♪
  13.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro ♪
  14.      secesíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem ♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865 ♪
  15.      sédež  -a m (ẹ̑) 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti // mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; žarg., avt. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občinske skupščine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje 3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija ◊ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu ♪
  16.      sesúti se  -sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula ● ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo sesúti knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo sesút -a -o: okopi so sesuti ♪
  17.      sijájen  -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel ♪
  18.      situácija  -e ž (á) položaj, stanje: s tem dejstvom se je situacija spremenila; konfliktna, smešna, zapletena situacija; situacija na bojišču / priti v nenavadno, težko situacijo / obvladovati situacijo; njegov prihod je rešil situacijo / finančna, gospodarska, politična situacija; gradbena, prometna situacija ● publ. na sestanku so razčistili situacijo naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena ♪
  19.      skorigírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu, popraviti: skorigirati članek; sem že skorigiral, kar si napisal ♪
  20.      slásten  -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili ♪
  21.      slastoústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž. 1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko 2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto ♪
  22.      sléd  -ú stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je ◊ jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ♪
  23.      sléd  -í ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi 3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja ● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci ◊ elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj ♪
  24.      slóvničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovnico: slovnična pravila / popraviti slovnične in stilistične napake ♦ lingv. slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose; slovnični spol značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej; slovnična analiza stavčna analiza; spol, število, vid in druge slovnične kategorije slóvnično prisl.: ta stavek slovnično ni pravilen ♪
  25.      smetár  -ja m (á) delavec, ki pobira ali odvaža smeti: smetarji so že ponoči počistili ulico in odpeljali smeti ♪

   81 106 131 156 181 206 231 256 281 306  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA