Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stika (384)

1.      stikáč  tudi iztikáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) stika, išče: fant je porednež in stikač ♪
2.      stikálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec v stikalni postaji ♪
3.      stikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stik ali stikanje: stikalna mesta med tračnicami / stikalni aparat, gumb; stikalna naprava, ročica ♦ elektr. stikalna omara omara s stikalnimi aparati; stikalna plošča plošča, na kateri so elementi za vklapljanje, izklapljanje, preklapljanje električnih tokokrogov; stikalna postaja postaja s stikalnimi aparati, v katero vodi več vodov za povezavo omrežij; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov ♪
4.      stikalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj stika: stikališče grebenov; stikališče ploskev; mesto je nastalo na stikališču pomembnih prometnih poti / tu je stikališče kultur, ljudstev ♪
5.      stikálnik  -a m (ȃ) teh. naprava za vzpostavljanje večjega števila zvez: delovanje stikalnika / koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
6.      stikálo  -a s (á) priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo ♦ elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo ♪
7.      stíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od stikati, dajati skupaj: ročno stikanje deščic / stikanje lopatice s ključnico ♪
8.      stíkanje  tudi iztíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami ♪
9.      stíkati  -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi ∙ ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali stíkati se 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo ♦ anat. lopatica se stika s ključnico 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki ∙ redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli ♪
10.      stíkati  -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci ♪
11.      stikávt  tudi iztikávt -a m (ȃ) slabš. kdor (rad) stika, išče: ta človek je pravi stikavt ♪
12.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom ♪
13.      afrikanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov ♪
14.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko ♪
15.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike ♪
16.      albanístika  -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike ♪
17.      alpinístika  -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem ♪
18.      amerikanístika  -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko ♪
19.      anglístika  -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo ♪
20.      arhivístika  -e ž (í) nauk o strokovnem delu v arhivih ♪
21.      artístika  -e ž (í) 1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo 2. redko artizem: njegova orkestralna artistika ♪
22.      atomístika  -e ž (í) atomika: atomistika je steber moderne fizike ♦ filoz. atomizem ♪
23.      balístika  -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika ♪
24.      balkanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov ♪
25.      baltístika  -e ž (í) veda o baltskih jezikih in književnostih: naloge baltistike ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226