Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (9.671-9.695)


  1.      srédnjik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec ♪
  2.      srédstvo  -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
  3.      srénast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega: hoditi po srenastem snegu ♪
  4.      srepéti  -ím nedov., srêpi in srépi (ẹ́ í) knjiž. srepo gledati: stal je sredi sobe in srepel vanjo; nepremično sedi in srepi v ogenj / njegove oči so srepele v prazno srepèč -éča -e: sedel je na postelji, sovražno srepeč predse; srepeč pogled; srepeče oči ♪
  5.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu ♪
  6.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
  7.      sŕkalica  -e ž (ŕ) nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne; resica: črevesne srkalice ♪
  8.      srobót  tudi sróbot -a m (ọ̑; ọ̑) rastlina s plazečim se steblom in belimi cveti: srobot se vzpenja po deblu; s srobotom prerasla pot / s srobotom zavezati butaro ♦ bot. južni srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina ♪
  9.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom ♪
  10.      srobotína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje ♪
  11.      srobótje  -a s (ọ̑) srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje ♪
  12.      srobotovína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje ♪
  13.      srpéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. srepo gledati: oči so srpele v nebo; jezno je srpel vanj ● star. svila ji je srpela pod prsti šumela, šuštela srpèč -éča -e: srpeče oko ♪
  14.      sŕšast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje ♪
  15.      sršénast  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. zelo zbadljiv, razdražljiv: zakaj si danes tako sršenast; sršenasta ženska; vsa sršenasta je hodila okrog / o novi knjigi je napisal sršenasto kritiko ∙ ekspr. sršenast pogled zelo jezen, nejevoljen; ekspr. odšel je sršenaste volje razdražen, slabe volje sršénasto prisl.: sršenasto pogledati ♪
  16.      stabílen  -lna -o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati ♪
  17.      stágne  -gen ž mn. (ā ȃ) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se, ko je gnal živino po stagnah ♪
  18.      stagnírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. ostajati na doseženi stopnji a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti, zastajati: proizvodnja, razvoj stagnira / gospodarsko, kulturno stagnirati / družba je v teh letih stagnirala; orkester ne stagnira več b) glede na količino, intenzivnost: dohodki stagnirajo; obisk v gledališču stagnira / odnosi med državama so stagnirali / prebivalstvo v teh krajih stagnira ne narašča ♪
  19.      stákati  -am nedov. (ȃ) s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč stákati se redko stekati se: vode s hriba se stakajo v potok ♪
  20.      stálen  -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno // sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa // ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / redko stalne barve obstojne 3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi // ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam ◊ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača nekdaj plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; lingv. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času stálno prisl.: ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati ♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno ♪
  21.      stálež  -a m (ȃ) 1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada ♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi 2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih 3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo ∙ žarg. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta ♪
  22.      stalinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na staliniste ali stalinizem: stalinistične metode / stalinistični režim / stalinistična kolektivizacija ♪
  23.      stalinízem  -zma m (ȋ) politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti: obdobje stalinizma // kar je za to doktrino, ta sistem značilno: boj proti stalinizmu ♪
  24.      stánca  -e ž (ȃ) lit. kitica iz osmih enajstercev: uporabljati stanco; pesem v stancah ♪
  25.      stándard  -a m (ȃ) nav. mn. za posamezno državo obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov: izdelati, upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; jugoslovanski standardi [JUS]; mednarodni standardi; standardi za pohištvo / industrijski standardi // kar določa, kakšno sme, mora kaj biti: varnostni standardi / moralni, socialni standardi moralna, socialna pravila, norme ♪

   9.546 9.571 9.596 9.621 9.646 9.671 9.696 9.721 9.746 9.771  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA