Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (9.621-9.645)


  1.      spreplêsti  -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
  2.      spreplétati  -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija ♪
  3.      spretnjákovič  -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem ♪
  4.      sprevóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
  5.      sprevráčanje  tudi izprevráčanje -a s (ā) glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega ♪
  6.      sprevŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev ♪
  7.      sprijéti  sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í) zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil ♪
  8.      sprijéti se  sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ́ í) 1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli // ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se sprijeli; čez čas se posamezni deli med seboj sprimejo; cementna masa se mora dobro sprijeti s podlago / moker sneg se hitro sprime; ilovnata zemlja se sprime / moka se sprime v kroglice; sprijeti se v grude, kepe 2. knjiž. prijeti drug drugega (za roke): fantje in dekleta se sprimejo in zaplešejo / sprijeti se v kolo; sprijeti se za roke 3. star. spopasti se, spoprijeti se: četa se je sprijela s sovražnikom / domači fantje so se sprijeli s prišleki / psi so se sprijeli za kost sprijéti povzročiti, da kaj ob medsebojnem dotiku ostane skupaj: lepilo sprime kamnino in steklo; redko sprijeti posamezne dele s klejem zlepiti ♦ med. serum sprime eritrocite sprijét -a -o: sprijeti lasje; moker, sprijet sneg; od krvi sprijeta dlaka; v grudice sprijeta moka; kosi peciva so med seboj sprijeti ♪
  9.      sprostíti  -ím dov., spróstil (ȋ í) 1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice 2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno 3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost 4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil 5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči // ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene ● knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti ◊ biol. dozorelo jajčece se sprosti sprostíti se postati sproščen: otrok se sprosti v šolski dobi; sprostiti se med prijatelji sproščèn -êna -o 1. deležnik od sprostiti: postati sproščen; predpisi glede tega so zelo sproščeni; sproščene cene; sproščena energija, toplota; sproščene naravne sile; mišice naj bodo sproščene; gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva 2. ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju: sproščen človek; biti naraven in sproščen // ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno ♪
  10.      sproščênje  -a s (é) 1. glagolnik od sprostiti: sproščenje mišic / petje mu je bilo v sproščenje / duševno sproščenje / sproščenje čustev 2. občutek, ki nastopi ob prenehanju velike čustvene napetosti: ko se je sovražnikova patrulja oddaljila, so začutili sproščenje / na njegovem obrazu se kaže sproščenje ♪
  11.      sprovájati  -am nedov. (ā) 1. žarg., polit. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: sprovajati načrt / sprovajati ideje v prakso; sprovajati zakon v življenje 2. zastar. spremljati, voditi: sprovajati goste po mestu ♪
  12.      sprovêsti  -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é) 1. žarg., polit. uresničiti, izvesti, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje 2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod sprovedèn -êna -o: ideja, sprovedena v življenje ♪
  13.      spróžati  -am tudi izpróžati -am nedov. (ọ́) hitro iztegovati: sprožati prste // iztegovati sploh: sprožati noge, roke (predse) ♪
  14.      spŕva  prisl. (ȓ) izraža čas začetka dejanja, stanja: sprva je kazalo, da je bil trud zaman / steza se sprva vije strmo navzgor // izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: sprva je tekel počasi, potem pa vedno hitreje ♪
  15.      spúščati  -am nedov. (ú) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol // delati, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: ženske so druga za drugo spuščale otroke na tla; žerjav spušča zaboje na ladjo // delati, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spuščala bombe; spuščati krsto v grob; jamar se spušča v jamo; seno se po jašku spušča v hlev 2. delati, da kaj kam pride: spuščati žitne snope v mlatilnico; spuščati mrzel zrak v sobo / spuščati električni tok skozi napeljavo // delati, da se kaj začne premikati po čem: spuščati hlode po drči / otroci spuščajo milne mehurčke; spuščati zmaja 3. delati, da kdo lahko kam pride, gre: spuščati ljudi v dvorano; ne spuščaj neznancev v hišo; spuščati koga mimo, naprej / spuščati tekmovalce na progo ● žarg. vso to banalnost spušča v svoje pesmi v svojih pesmih opisuje banalne, vsakdanje stvari; evfem. lahkoživka je in spušča fante k sebi ima z njimi spolne odnose; ekspr. spuščati mostove, proge v zrak razstreljevati jih ◊ vet. spuščati samca (k samici) peljati samico k samcu zaradi oploditve spúščati se 1. premikati se z višjega mesta, položaja na nižjega: drug za drugim so se spuščali na tla / spuščati se po stopnicah v klet // premikati se navzdol: dim se je spuščal k tlom; letalo se spušča; prsi so se ji dvigale in spuščale / s težavo se je spuščal po melišču / alpinisti so se spuščali po petsto metrov na dan // premikajoč se po zraku prihajati na določeno (nižje) mesto: vrane se spuščajo na travnik / helikopterji so se drug za drugim spuščali na ravnico so pristajali na ravnici 2. biti čedalje nižji v določeni smeri: cesta se začne spuščati v ostrih zavojih / proga se neopazno spušča / voda se v brzicah spušča v dolino teče; steza se spušča po obronku gozda poteka // razprostirati se, biti kje, navadno nižje od okolice: gozd se spušča v dolino; sadovnjak se spušča do hiše; pobočje se strmo spušča je strmo 3. pojavljati se, nastopati na površini: na dolino se spušča megla / knjiž. večerne sence se že spuščajo // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak se spušča; na zemljo se spušča noč noči se 4. ekspr., v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spuščati se v nevarnost / spuščati se v ljubezenske avanture // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: spuščati se v beg, tek; spuščati se v boj s sovražnikom / rad se spušča v pogovor se pogovarja / spuščati se v politiko ● knjiž. sonce se že spušča že zahaja; spuščati se v podrobnosti navajati podrobnosti; ekspr. v ta problem se ne spuščaj ne ukvarjaj se z njim spuščáje: spuščaje se po hribu navzdol spuščajóč -a -e: spuščajoč tovor po vrvi; spuščajoč se po snežišču, je padel; strmo se spuščajoče pobočje; prim. izpuščati ♪
  16.      spúžvast  -a -o prid. (ȗ) podoben spužvi: spužvasta snov; spužvasta zgradba / kamela shranjuje vodo v posebnem spužvastem tkivu ♪
  17.      srájčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od srajca: šivala je srajčke za otroke / spalna srajčka 2. v zvezah: nar. kristusove srajčke rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka; poljud. marijine srajčke rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, strok. podlesna vetrnica ◊ čeb. ovoj, s katerim je obdana čebelja buba ♪
  18.      srakopérec  in srakopêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec ♪
  19.      sramôta  -e ž (ó) 1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / ekspr. izbrisati, oprati sramoto s svojega imena 2. nav. ekspr., v povedni rabi kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, ponosom: beg bi bil za nas prava sramota; sramota je biti tako len; sramota je, da niste dokončali tega dela / on je sramota za vso družino; tako ravnanje je kulturna sramota 3. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje: sramota, še tega ne veš; tri dni že popiva. Sramota ● star. skrivati svojo sramoto spolovilo; ekspr. v svojo sramoto moram priznati, da sem to pozabil poudarja povedano ♪
  20.      sramotílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
  21.      sramotíšče  -a s (í) nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru ♪
  22.      sránje  -a s (ā) 1. glagolnik od srati: prostor za sranje in scanje 2. vulg. blato, govno, iztrebki: krvavo sranje; smrad po sranju 3. nizko kar je malo vredno, nepomembno: rada kupuje kičaste spominke in podobno sranje; kakšno sranje pa si spet naslikal / v povedni rabi: ta film je pravo sranje; vse skupaj je veliko sranje 4. vulg., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo: sranje, pa tako vreme; sranje, da še ponoči ni miru ♪
  23.      srborít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje srboríto prisl.: srborito gledati ♪
  24.      srborítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
  25.      srborítka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se hitro razjezi, stepe: ta deklica je prava srboritka ♪

   9.496 9.521 9.546 9.571 9.596 9.621 9.646 9.671 9.696 9.721  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA