Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (9.446-9.470)


  1.      solipsístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo ♪
  2.      solipsízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost ♪
  3.      solíst  -a m (ȋ) kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) ∙ žarg., alp. ta plezalec je znan solist pleza sam ♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati ♪
  4.      solístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na soliste: solistična in kolektivna igra; solistična vloga / solistični koncert; solistična glasba; solistično petje / solistično glasbilo / gledalce so posebno navdušile solistične točke solístično prisl.: nastopati solistično ♪
  5.      solíter  -tra m (í) 1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter 2. poljud. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, strok. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom ◊ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika ♪
  6.      solíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva ♪
  7.      solítrast  -a -o prid. (í) pokrit s solitrom: bele solitraste stene ♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil ♪
  8.      solítrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja ♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina ♪
  9.      soljênec  -nca m (é) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): prodajati preste, rogljiče in soljence ♪
  10.      sólnat  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje sol; slan: solnat vrelec / solnato močvirje / solnati skladi solni ∙ knjiž. od presenečenja se je spremenila v solnat steber je otrpnila, odrevenela ♪
  11.      sólo  -a m (ọ̑) 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino // izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo 2. muz. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo ∙ žarg., šport. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam ♪
  12.      sóloígra  in sólo ígra -e ž (ọ̑-ȋ) igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: napovedati soloigro ∙ žarg., gled. igra znanega umetnika je bila preveč soloigra preveč je uveljavljal samega sebe in premalo upošteval igro soigralcev ♪
  13.      solzéti  -ím [u̯z] nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane 2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila ∙ zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal ♪
  14.      solzíca  in sólzica -e [u̯z] ž (í; ọ́) manjšalnica od solza: dve drobni solzici sta ji zdrsnili po licu / ekspr. pretakati bridke solzice / solzice dežja na steklu ● poljud. marijine solzice trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  15.      solzíti se  -ím se [u̯z] nedov. (ȋ í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala ◊ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči ♪
  16.      somán  -a m (ȃ) kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman ♪
  17.      somérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost ♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov ♪
  18.      sòmeščàn  in sòmeščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta: nagovoriti someščane; bili so ponosni na slavnega someščana ♪
  19.      somíšljenik  -a m (ȋ) kdor ima skupaj s kom enake, iste nazore, enako, isto prepričanje: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence ♪
  20.      somrák  in sómrak -a m (ȃ; ọ̄) knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti ● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje ◊ bot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta ♪
  21.      sònarodnják  -a m (ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak: spodbujati sonarodnjake; življenje sonarodnjakov na tujem ♪
  22.      sónce  -a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma / morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno / ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca / ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska 2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo // toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu // svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce 3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju 4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje 5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja 7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem 8. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem ● ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši ◊ astr. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem področju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem ♪
  23.      sónčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico / sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur / ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave 2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve // ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran // ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni // z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja ● Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena ◊ astr. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus sónčno prisl.: sončno se nasmehniti; sončno rumen cvet; sončno svetla poezija; sončno jasna dejstva / v povedni rabi bilo je sončno in toplo ♪
  24.      sónčenje  -a s (ọ́) glagolnik od sončiti: zmerno sončenje obraza / sončenje in kopanje na prostem; najti primeren prostor za sončenje / krema za sončenje ♪
  25.      sónčničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sončnico: sončnično seme, steblo / sončnične tropine; sončnična jedrca; sončnično olje olje iz sončničnih semen ♪

   9.321 9.346 9.371 9.396 9.421 9.446 9.471 9.496 9.521 9.546  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA