Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (926-950)



  1.      presamozavésten  -tna -o prid. (ẹ̄) preveč samozavesten: presamozavesten človek / presamozavestno vedenje
  2.      preslásten  -tna -o prid. (á) ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj
  3.      prestének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: iz velike spalnice je s prestenkom naredil dve sobi; za prestenkom so kuhali; lesen, steklen prestenek
  4.      preštefnjáti  -ám dov.) nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe
  5.      preštépati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke
  6.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo velikovoj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl
  7.      preštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prešteti: preštetje zvezd ni mogoče
  8.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti
  9.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank
  10.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
  11.      preštevílčiti  -im dov.) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu
  12.      preštevílen  -lna -o prid. () nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti
  13.      preštevílnost  -i ž () značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine
  14.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec
  15.      pretankovésten  tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave
  16.      prevésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje 2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec prevéstno prisl.: prevestno opravljati svoje delo
  17.      prevídnosten  -tna -o (í) pridevnik od previdnost: previdnostni ukrepi
  18.      prežálosten  -tna -o prid. (á) 1. preveč žalosten: prežalostna je, da bi šla z nami na ples / to so prežalostne zgodbe za otroke 2. ekspr. zelo žalosten: spomnil se je svoje prežalostne matere / žalostne, prežalostne so njene oči / sporočil mu je prežalostno novico, da mu je umrl oče prežálostno prisl.: prežalostno prepevati
  19.      pricésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri cesti: pricestna gostilna / pricestna okna stavbe
  20.      prigódnosten  -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek
  21.      prilástek  -tka m () 1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico 2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti
  22.      prilóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži
  23.      primésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri mestu: primestno naselje // ki je, poteka med mestom in naselji pri mestu: primestni promet; primestna avtobusna proga
  24.      pripádnosten  -tna -o (ā) pridevnik od pripadnost: pripadnostna zavest
  25.      pripústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA