Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (9.121-9.145)
- sifónka -e ž (ọ̑) pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko ♪
- sifónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
- síga -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
- sígast -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪
- sígla -e ž (ȋ) knjiž., redko kratica, okrajšava: sigle v starih listinah ♦ adm. stenografska sigla samoznak ♪
- signálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka ♪
- signalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme ♪
- signatúra -e ž (ȗ) 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol ♪
- signatúren -rna -o (ȗ) pridevnik od signatura: signaturna številka ♪
- sigúren -rna -o prid., sigúrnejši (ȗ) pog. 1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti // zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko 2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti // samozavesten, odločen: imeti siguren nastop 3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča sigúrno prisl.: dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v medmetni rabi boš prinesel? Sigurno ♪
- síj -a m (ȋ) 1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva ♦ geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca 2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine ● svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal ♪
- sík -a m (ȋ) oster, s-ju podoben glas: zaslišati kačji sik / siki krogel ♪
- síla -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za
premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil; sile, ki želijo vojno /
ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn.,
s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno
stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število
delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje
releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med
molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪
- silábičen -čna -o prid. (á) lingv. zlogoven: silabična meja / silabična pisava ♦ lit. silabični metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena, zlogovni metrični sistem ♪
- silabotóničen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz ♪
- silhuéta -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi ♪
- silikát -a m (ȃ) kem. sol silicijeve kisline: izkoriščanje silikatov / aluminijev, magnezijev, železov silikat ♦ min. kubični silikat ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema ♪
- silikáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov ♪
- síliti -im nedov. (í ȋ) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen
tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo
potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje síljen -a -o: siljene čebulice ♪
- sílnost -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost silnega: silnost udarca; silnost burje / silnost čustev / vanj se je zaljubila z vso silnostjo ♪
- sílosen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na silos: silosne naprave; silosne stene / silosna jama ♪
- silvánec -nca m (ȃ) 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca ♪
- silvátičen -čna -o prid. (á) vet., v zvezi silvatična steklina steklina gozdnih živali; gozdna steklina ♪
- simból -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc.
statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost ♪
- simbólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen ◊ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike ♪
8.996 9.021 9.046 9.071 9.096 9.121 9.146 9.171 9.196 9.221