Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (9.001-9.025)



  1.      samosvój  -ôja -e prid. (ọ́ ó) 1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast // čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek 2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben / samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca 3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike 4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala 5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne samosvôje prisl.: samosvoje doživljati svet; družina je živela samosvoje
  2.      samotár  -ja m (á) 1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini 2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar
  3.      samotáriti  -im nedov.) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš
  4.      samôten  -tna -o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije 2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico 3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna // nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli ● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu samôtno prisl.: samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno
  5.      sámouméven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / redko uro je vzel kot samoumeven dar sámoumévno 1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da sovražniki tudi tem krajem niso prizanesli / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega
  6.      sámoupravljálen  -lna -o prid. (-) knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba
  7.      sámovózen  in sámovôzen -zna -o prid. (-ọ̄; -ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava
  8.      sámozadoščênost  -i ž (-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti
  9.      sámozavéstnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
  10.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  11.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
  12.      sargáški  -a -o prid. () nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum
  13.      sarín  -a m () kem. hitro hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem
  14.      sárma  -e ž () jed iz mletega mesa z rižem in začimbami, zavitega zlasti v liste navadno kislega zelja: pripraviti sarmo
  15.      sártrovski  -a -o prid. (á) tak kot pri Sartru: sartrovsko razlaganje eksistencializma / sartrovski intelektualec
  16.      sátast  -a -o prid. () podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom
  17.      satinét  -a m (ẹ̑) lahka, lesketajoča se tkanina: obleka iz rožastega satineta
  18.      satíra  -e ž () 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake
  19.      satírik  -a m (í) kdor piše satire: bil je oster in duhovit satirik
  20.      satóvnica  -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
  21.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  22.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  23.      scalína  -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini
  24.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  25.      scélen  -lna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri

   8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA