Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (8.496-8.520)


  1.      razcefráti  -ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) 1. raztrgati na koščke, nitke: jezno je razcefrala pismo; rob plašča se je razcefral / razcefrati na drobne koščke, v lističe / toča je razcefrala liste; pren. veter je razcefral oblake 2. ekspr. zelo negativno oceniti, zelo skritizirati: kritika je delo razcefrala; na sestanku bodo načrt verjetno popolnoma razcefrali razcefrán -a -o: razcefrane čipke; hlače so že razcefrane ♪
  2.      razcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila 2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke 3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep 4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu // kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot 5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ● knjiž., redko razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje ◊ anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija ♪
  3.      razcépek  -pka m (ẹ̑) 1. del, ki nastane z razcepitvijo, razdelitvijo: stranka je razpadla na tri razcepke ♦ fiz. pri cepitvi urana nastali razcepki; kem. razcepki citronove kisline 2. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge; razcep: zaviti na desni razcepek / na razcepku je kažipot ♪
  4.      razcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila ♪
  5.      razcvétati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. začenjati cveteti: ajda se razcveta; na prisojnih pobočjih so se razcvetale trobentice; pozno se razcvetati / cvet se že razcveta se odpira; pren., ekspr. dan se je razcvetal 2. ekspr. dobivati (zelo) zdrav, lep videz: niti opazil ni, kako se dekle razcveta 3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto se veča in razcveta // pojavljati se v veliki meri: v devetnajstem stoletju so se razcvetale čitalnice / upanje v rešitev se je vedno bolj razcvetalo razcvétati knjiž. povzročati, da kaj naredi cvet, cvete: topli dnevi razcvetajo tulipane razcvetajóč se -a -e: razcvetajoča se marjetica; razcvetajoče se mesto ♪
  6.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  7.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni ♪
  8.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  9.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
  10.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  11.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  12.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
  13.      razdélba  -e ž (ẹ̑) 1. teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami; graduacija: razdelba termometra // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi: razdelba se že slabo vidi 2. star. razdelitev: razdelba zemljišča ♪
  14.      razdélek  -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
  15.      razdeljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razdeljenega: razdeljenost zemljišča / boriti se proti blokovski razdeljenosti sveta / neenakomerna razdeljenost naravnih bogastev ♪
  16.      razdeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin ♪
  17.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  18.      razdrápanost  -i ž (ā) značilnost razdrapanega: razdrapanost ceste / knjiž. notranja razdrapanost človeka ♪
  19.      razdréti  -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪
  20.      razdrobíti  -ím dov., razdróbil (ȋ í) narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke // iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic // knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo ● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za tisoč dinarjev menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila razdrobljèn -êna -o: razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen ♪
  21.      razdružíti  in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti ♦ mat. razdružiti množico na delne množice 2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile ● knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili razdrúžen -a -o: v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje ♪
  22.      razdvojíti  -ím dov., razdvójil (ȋ í) ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile ∙ knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati // spraviti narazen: razdvojiti pretepača // knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo razdvojíti se zastar. spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi razdvojèn -êna -o 1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen ♪
  23.      rázen  -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja ♪
  24.      rázen  in razen [zǝn] predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili // z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja 2. publ. za izražanje dodajanja; poleg: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo ♪
  25.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪

   8.371 8.396 8.421 8.446 8.471 8.496 8.521 8.546 8.571 8.596  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA