Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (7.901-7.925)


  1.      preobjéda  -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
  2.      preobjédenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci ♪
  3.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
  4.      preoblágati  -am nedov. (ȃ) preveč oblagati: ne preoblagajte sten z lesom / ekspr. preoblagati koga z delom / ekspr. preoblagati opise s podrobnostmi ♪
  5.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪
  6.      preobložíti  -ím dov., preoblóžil (ȋ í) preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski ● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti preobložèn -êna -o: preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom ∙ ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja ♪
  7.      preobráčanje  -a s (ā) glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev ♪
  8.      preobráčati  -am nedov. (ā ȃ) raba peša 1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi 2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati ● ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore preobráčati se navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist ♪
  9.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti ● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva ♪
  10.      preobvládati  -am dov. (ā) knjiž., redko obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost ♪
  11.      preoddáljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine ♪
  12.      preodkrít  -a -o prid. (ȋ) preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave ♪
  13.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  14.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap ♪
  15.      prepádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas ♪
  16.      prepáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča ♪
  17.      prepaginírati  -am dov. (ȋ) knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati ♪
  18.      prepahníti  in prepáhniti -em, tudi prepáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) star. prebosti, predreti: kopje mu prepahne prsi, ramo / prepahniti steno ● star. prepahniti (si) želodec preobložiti si želodec ♪
  19.      prepáž  tudi prepàž -áža m (ȃ; ȁ á) knjiž. pregrada, predelna stena: konji so razbili prepaž; prepaž iz desk ♪
  20.      prepelíca  -e ž (í) 1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja ♪
  21.      prepeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus // voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom // spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo 2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke 3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču prepeljávati se enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji ● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi ♪
  22.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪
  23.      preperélost  -i ž (ẹ́) stanje preperelega: preperelost blaga, lesa; zaradi preperelosti stekla izkopana posodica odbija svetlobo v mavričnih barvah / duh po preperelosti in zatohlosti trohnobi ♪
  24.      prepéti  -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem // napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo // speti: prepeti lase s trakom ● knjiž., redko rahli oblaki so prepeli nebo prekrili prepét -a -o: z jermenom prepet sveženj; vrata so prepeta z verigo ♪
  25.      prepéti  -pôjem dov., prepój prepójte tudi prepôj prepôjte; prepél (ẹ́ ó) 1. s petjem priti (od začetka) do konca pesmi: povabil ga je, da mu prepoje na novo komponirano delo; v enem dnevu so dvakrat prepeli vso opero / ekspr. koliko pesmi smo prepeli tiste čase 2. ekspr. prebiti, preživeti ob petju, prepevanju: veliko ur smo prepeli 3. pri petju biti glasnejši kot drugi: s svojim visokim glasom prepoje vse pevce ♪

   7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA