Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (7.276-7.300)


  1.      polegávati  -am nedov. (ȃ) redko poležavati: polegaval je na postelji ♪
  2.      polenáriti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril ♪
  3.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  4.      poletéti  -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
  5.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
  6.      pólgŕm  -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi ♪
  7.      poli...  prvi del zloženk nanašajoč se na večje, veliko število: poligraf, polimorfen, politehnik, politonalen ♪
  8.      políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina ♪
  9.      políčast  -a -o prid. (í) podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina ♪
  10.      políčka  -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni ♪
  11.      poliéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na poliester: poliestrska vlakna / poliestrske smole ♪
  12.      políkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
  13.      polimêr  -a m (ȇ) kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov: naravni in sintetični polimeri; struktura polimerov ♪
  14.      polimórfen  -fna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polimorfni pojavi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov, mnogoličen: polimorfna funkcija ◊ min. polimorfna snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah, mnogolična snov ♪
  15.      polimorfízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost: polimorfizem pri žuželkah ♦ min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah, mnogoličnost ♪
  16.      políp  -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
  17.      polírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino ♪
  18.      polisaharíd  -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida ♪
  19.      polisíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
  20.      polístati  -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
  21.      polítika  -e ž (í) 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko ● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko ◊ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
  22.      polivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
  23.      polívek  -vka m (ȋ) 1. glagolnik od politi: polivek z mrzlo vodo ga je osvežil; to spoznanje je delovalo na vse kot mrzel polivek je vse zelo prizadelo, razočaralo 2. tekočina, ki se polije: polivki se stekajo v kotanjo ◊ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline s hladno vodo ♪
  24.      pólje  -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑) 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja 2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje 3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / žarg., šport. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče // šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani 4. s prilastkom področje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte // knjiž. področje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju / letalo je izginilo iz vidnega polja območja 5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde 6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje ● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko ◊ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine ♪
  25.      poljedélstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo ♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom // redko veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo ♪

   7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA