Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (6.996-7.020)


  1.      pléskar  in pleskár -ja m (ẹ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe // poljud. soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo ♪
  2.      pleskaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo ∙ poljud. svetla pleskarija sten slikarija, belež ♪
  3.      pléskati  -am nedov. (ẹ̑) prekrivati z oljnato barvo, lakom: pleskati stene kopalnice; pleskati vrata // poljud. slikati, beliti: pleskati predsobo s svetlimi barvami // ekspr. risati, pisati, navadno s čopičem: pleskati gesla na zidove pléskan -a -o: belo pleskano pohištvo ♪
  4.      pléšavost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje plešastega človeka: bil je nagnjen k plešavosti ♪
  5.      pleteníčiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti 2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho ♪
  6.      pletênka  tudi pleténka -e ž (é; ẹ́) 1. velika opletena trebušasta steklenica: natakali so jim iz pletenk; desetlitrska pletenka / pletenka žganja / izpili so dve pletenki vsebino steklenic 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa: peči pletenke ♪
  7.      plézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja ♪
  8.      plézati  -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali ♪
  9.      plezljív  -a -o prid. (ȋ í) po katerem se da plezati: plezljiva stena ♪
  10.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna ♪
  11.      plimútka  -e ž (ȗ) vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka ♪
  12.      plín  -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom ◊ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje ♪
  13.      plínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje ♪
  14.      plinotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za plin neprepusten: plinotesna inštalacija ♪
  15.      plínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami ◊ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  16.      plíšast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz pliša: plišast klobuk; plišaste hlače / plišasta tkanina / plišasti medvedek ♪
  17.      pljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  18.      pljúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
  19.      pljúskati  -am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero ♪
  20.      pljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode ● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril ♪
  21.      pljuskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene ♪
  22.      pljúsniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha // v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah ● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila ♪
  23.      pljúvati  -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú) 1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh // na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo 2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast ● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari ♪
  24.      pločevína  -e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za pločevino ● slabš. vse ceste so bile zatrpane s pločevino z avtomobili; slabš. pri nesreči je bilo precej pločevine poškodovanih, uničenih avtomobilov ◊ metal. bela pločevina jeklena pločevina, prekrita s kositrom; črna pločevina surovo valjana jeklena pločevina; dekapirana pločevina; teh. galvanizirati, lamelirati pločevino ♪
  25.      plóden 1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto ♦ med. plodna doba ženske // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja ∙ knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel ♪

   6.871 6.896 6.921 6.946 6.971 6.996 7.021 7.046 7.071 7.096  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA