Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (621-645)
- mastênje 2 -a s (é) redko maščenje2: mastenje grozdja ♪
- mèdmésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med mesti: uvesti medmestni avtobusni promet / medmestni telefonski pogovori medkrajevni; medmestna konferenca; medmestna košarkarska tekma tekma med reprezentancami dveh ali več mest // ki povezuje več mest: medmestni trolejbusi / medmestne avtobusne postaje ♪
- medpŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je med prsti: medprstna kožica ♪
- medstêgenje tudi medstégenje in medstêgnje tudi medstégnje -a [prvi obliki gǝn] s (ȇ; ẹ̑) knjiž. prostor med stegni: stisnil je roke v medstegenje in začel pripovedovati ♪
- mèdvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja ♪
- mehkolísten -tna -o prid. (ȋ) vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate ♪
- méstece -a [tǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od mesto: a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca ♪
- mestéje -stéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine ♪
- mésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1: a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice ● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave ◊ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je
eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem ♪
- méšter in mêšter -tra m (ẹ́; ē) nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja ♪
- mikástenje -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje ♪
- mílosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti ♪
- miníster -tra m (í) v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: imenovati ministre; delegacijo vodi pooblaščeni minister / obrambni, poštni minister; minister za kulturo in prosveto ♪
- ministeriál -a m (ȃ) zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov ♪
- ministeriálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik ♪
- míselnosten -tna -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na miselnost: notranja, miselnostna sorodnost / miselnostna zabloda ♪
- míster -tra m (ȋ) navadno pristavek k moškemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospod: mister [Mr.] Smith ♪
- mistêrij -a m (é) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete 2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni 3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta
♪
- mistêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na misterij: snov misterijske drame / misterijski kult ♪
- misteriózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost ♪
- misterióznost -i ž (ọ̑) knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: misterioznost v pisateljevih zadnjih delih ♪
- mladósten -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mladost: mladostni ideali; mladostne zablode; lepa mladostna doživetja / to je moj mladostni prijatelj; objaviti svoje mladostne pesmi / obujati mladostne spomine ♦ ped. mladostna doba doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo 2. po videzu še mlad: čeprav je starejša, je še mladostna in živahna / mladosten obraz // nav. ekspr. značilen za mladega človeka: hoditi z mladostnimi koraki; mladostna vnema, zagnanost mladóstno prisl.: mladostno hoditi; mladostno razigran, sproščen ♪
- mnogolísten -tna -o prid. (ȋ) nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke ♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi ♪
- mnogoštevílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. številen: v sijaju mnogoštevilnih luči / oče mnogoštevilne družine ♪
- mnogoštevílnost -i ž (ȋ) knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico ♪
496 521 546 571 596 621 646 671 696 721