Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (5.726-5.750)



  1.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  2.      nèodlóčenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme
  3.      nèodpísan  -a -o prid. (-í) ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost
  4.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival
  5.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
  6.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu
  7.      nèolesenèl  in nèolesenél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni olesenel: neolesenelo steblo
  8.      néonacístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neonaciste ali neonacizem: neonacistična organizacija / neonacistično zborovanje
  9.      nèopážen 2 -a -o prid. (-) ki ni opažen, ni obit: neopažene stene
  10.      nèoporéčen  -čna -o prid. (-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena
  11.      nèoportún  -a -o prid. (-) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna
  12.      nèpáren  -rna -o prid. (-) nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihemat. neparno število liho število
  13.      nèplemenít  -a -o prid. (-) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom
  14.      nepočákan  -a -o prid. () knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo
  15.      nèpodkupljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja
  16.      nèpogóst  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ki ni pogost: nepogosti obiski / take pripovedi so danes nepogoste
  17.      nèpokvárjen  -a -o prid. (-) ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
  18.      nèpopáčen  -a -o prid. (-) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca
  19.      nèpopóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončanoekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati
  20.      nèporásel  -sla -o tudi nèporástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi
  21.      nèposlúh  -a m (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste
  22.      nèpostlán  -a -o prid. (-á) ki ni postlan: nepostlana postelja
  23.      nèpotešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten
  24.      nèpotrébnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži
  25.      nèpotvórjen  -a -o prid. (-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega

   5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA