Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (4.871-4.895)


  1.      málokdàj  prisl. (á-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo ♪
  2.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro ♪
  3.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo ♪
  4.      malomeščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost ♪
  5.      malomeščánstvo  -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
  6.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ȋ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje ♪
  7.      maloprídnež  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna ♪
  8.      malorúski  -a -o prid. (ȗ) star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe ♪
  9.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti ♪
  10.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja ♪
  11.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
  12.      málten  -tna -o [u̯t in lt] prid. (ȃ) nanašajoč se na malto: maltne plasti na steni / maltno vezivo ♪
  13.      maltuzianízem  -zma m (ȋ) soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma ♪
  14.      managerstvo  in menedžerstvo -a [ménedžer-] s (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu ♪
  15.      manchestrski  -a -o [ménče-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija ♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
  16.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  17.      mándeljnast  -a -o [dǝl] prid. (á) podoben mandeljnu: mandeljnasta oblika / mandeljnaste oči mándeljnasto prisl.: mandeljnasto oblikovane oči ♪
  18.      mándljast  -a -o prid. (á) podoben mandeljnu: mandljaste oči ♪
  19.      mandolína  -e ž (ȋ) glasbilo hruškaste oblike s strunami, na katere se brenka s ploščico: brenkati, igrati na mandolino; zvoki mandoline / peti ob spremljavi mandoline ♪
  20.      manekén  -a m (ẹ̑) kdor na modnih revijah, fotografijah prikazuje oblačila, oblečen vanje: na reviji sodeluje veliko število manekenov in manekenk ♪
  21.      mángrova  -e ž (ȃ) bot. tropske lesnate rastline z dolgimi zračnimi koreninami, ki rastejo strnjeno ob obrežjih: breg reke je bil na gosto porasel z mangrovami ♪
  22.      manifést  -a m (ẹ̑) 1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste; manifest združenih socialističnih strank / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest ♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels 2. jur. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest ♪
  23.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije ♪
  24.      manípel  -pla m (í) zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu ◊ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč ♪
  25.      manipulánt  -a m (ā á) delavec, zaposlen pri manipulaciji: razpisati mesto manipulanta / knjižničarski, poštni manipulant // vodja manipulacije: upoštevati navodila manipulanta / gozdni, lesni manipulant ♪

   4.746 4.771 4.796 4.821 4.846 4.871 4.896 4.921 4.946 4.971  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA