Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (451-475)



  1.      enákosten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na enakost: enakostne plače / enakostna demokracija
  2.      enakovŕsten  -tna -o prid. () ki je enake vrste: enakovrstni deli celote; enakovrstna struktura; enakovrstno sadje
  3.      ênolísten  -tna -o prid. (ē-) les., v zvezi enolistna žaga žaga, ki ima en list
  4.      ênoplásten  -tna -o prid. (ē-ā) ki je iz ene plasti: enoplastna obloga za tla; enoplastna povrhnjica
  5.      ênopósteljen  -jna -o prid. (ē-ọ̑) ki ima eno posteljo, ležišče: enoposteljna soba
  6.      ênopŕsten  -tna -o prid. (ē-) nanašajoč se na en prst: enoprstne rokavice ♦ jur. enoprstna daktiloskopija
  7.      ênoštevílčen  -čna -o prid. (ē-) mat. ki je iz ene številke: enoštevilčno število
  8.      ênovŕsten  -tna -o prid. (ē-) postavljen v eni vrsti: enovrstna razporeditev / enovrstni plašč, suknjič plašč, suknjič z gumbi v eni vrsti
  9.      enovŕsten  -tna -o prid. () redko ki je ene, iste vrste: vsa čustva niso enovrstna
  10.      epístelski  -a -o [tǝl] prid. () rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo: duhovnik je stopil na epistelsko stran oltarja
  11.      epistemologíja  -e ž () filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija
  12.      epistemolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epistemologijo: epistemološki dualizem / pojmovanje resnice kot epistemološke kategorije
  13.      ergosterín  -a m () kem. ergosterol
  14.      ergosteról  -a m (ọ̑) kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D
  15.      éster  -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline
  16.      estét  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik
  17.      esteticístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esteticizem: esteticistična umetnost / pesnikova metaforika je včasih kar esteticistična
  18.      esteticízem  -zma m () knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu
  19.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične
  20.      estétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik
  21.      estétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
  22.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije
  23.      estétiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja
  24.      estetízem  -zma m () knjiž., redko esteticizem: velika dela književnosti posnemati v duhu estetizma / etični estetizem
  25.      estetizíranje  -a s () glagolnik od estetizirati: estetska kritika lahko zaide v golo estetiziranje; larpurlartistično estetiziranje

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA