Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (451-475)
- enákosten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na enakost: enakostne plače / enakostna demokracija ♪
- enakovŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je enake vrste: enakovrstni deli celote; enakovrstna struktura; enakovrstno sadje ♪
- ênolísten -tna -o prid. (ē-ȋ) les., v zvezi enolistna žaga žaga, ki ima en list ♪
- ênoplásten -tna -o prid. (ē-ā) ki je iz ene plasti: enoplastna obloga za tla; enoplastna povrhnjica ♪
- ênopósteljen -jna -o prid. (ē-ọ̑) ki ima eno posteljo, ležišče: enoposteljna soba ♪
- ênopŕsten -tna -o prid. (ē-ȓ) nanašajoč se na en prst: enoprstne rokavice ♦ jur. enoprstna daktiloskopija ♪
- ênoštevílčen -čna -o prid. (ē-ȋ) mat. ki je iz ene številke: enoštevilčno število ♪
- ênovŕsten -tna -o prid. (ē-ȓ) postavljen v eni vrsti: enovrstna razporeditev / enovrstni plašč, suknjič plašč, suknjič z gumbi v eni vrsti ♪
- enovŕsten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je ene, iste vrste: vsa čustva niso enovrstna ♪
- epístelski -a -o [tǝl] prid. (ȋ) rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo: duhovnik je stopil na epistelsko stran oltarja ♪
- epistemologíja -e ž (ȋ) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija ♪
- epistemolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epistemologijo: epistemološki dualizem / pojmovanje resnice kot epistemološke kategorije ♪
- ergosterín -a m (ȋ) kem. ergosterol ♪
- ergosteról -a m (ọ̑) kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D ♪
- éster -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline ♪
- estét -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik ♪
- esteticístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esteticizem: esteticistična umetnost / pesnikova metaforika je včasih kar esteticistična ♪
- esteticízem -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
- estétičen -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
- estétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- estétika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
- estétiški -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja ♪
- estetízem -zma m (ȋ) knjiž., redko esteticizem: velika dela književnosti posnemati v duhu estetizma / etični estetizem ♪
- estetizíranje -a s (ȋ) glagolnik od estetizirati: estetska kritika lahko zaide v golo estetiziranje; larpurlartistično estetiziranje ♪
326 351 376 401 426 451 476 501 526 551