Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (4.476-4.500)
- krvnožílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvnožilni sistem ♪
- krvožílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem ♪
- krznárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt ♪
- kúb -a m (ȗ) mat. tretja potenca števila: izračunati kub / x na kub [x3] ♪
- kubíčen in kúbičen -čna -o prid. (ȋ; ú) 1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija 2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter ● žarg., avt. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostornina ◊ min. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge ♪
- kubírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati tretjo potenco števila: kubirati in kvadrirati ♪
- kubístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kubiste ali kubizem: kubistična slika / kubistična razstava / ekspr. na steni je visel čisto kubističen portret ♪
- kúga -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev ◊ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet.
goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
- kuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami ♪
- kukáva -e ž (ȃ) geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami ♪
- kúkaven -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju ♪
- kúkavica -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
- kulísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kuliso: kulisen okvir / kulisna stena / kulisna delavnica kulisarna ♪
- kuloár -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
- kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče
lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
- kultúra -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati
kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni
dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
- kultúrnik -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
- kúmara -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria ♪
- kúmek -mka m (ȗ) nar. botrček: biti za kumka / kumek, ste prišli na obisk ♪
- kúpa -e ž (ú) 1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa // vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja 2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina ◊ gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih ♪
- kúpčar -ja m (ȗ) 1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev 2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja ♪
- kúpček -čka m (ȗ) manjšalnica od kùp: a) kupček graha, pšenice; kupček kamenja / ima že lep kupček denarja b) spravljati pesek na kupček / veliko prihrankov ima že na kupčku ● otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; evfem. narediti kupček opraviti veliko potrebo ♪
- kúpola -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
- kupónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kupon: kuponski sistem / kuponski listek ♪
- kuriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kurijo: kurialni poslanci / kurialni volilni sistem ♪
4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576