Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (401-425)



  1.      drobnolísten  -tna -o prid. () ki ima drobne, majhne liste: drobnolistna mirta
  2.      sten  -tna -o prid. () nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica ♦ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo
  3.      drstênje  -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje
  4.      drúgovŕsten  -tna -o prid. (ū-) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden: drugovrstna moka // ekspr. slabši, manjvreden: poplava drugovrstne literature / drugovrstna vloga stranska, postranska
  5.      drugovŕsten  -tna -o prid. () redko drugačen, različen: drugovrstni pogledi
  6.      drúžbenokorísten  -tna -o prid. (-) ki koristi družbi: priznati študij kot družbenokoristno delo / družbenokoristno delo prva leta po 1945 upravna kazen v obliki prisilnega dela
  7.      dvanajstér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je dvanajstih vrst: dvanajstere dajatve; sam.: rel. dvanajsteri apostoli
  8.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov
  9.      dvanajstérec  in dvanajstêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca 2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom
  10.      dvanajstérica  -e ž (ẹ̑) skupina dvanajstih oseb: naša dvanajsterica je dosegla drugo mesto; postal je vodja dvanajsterice delavcev
  11.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke
  12.      dvanajstérnik  -a m (ẹ̑) začetni del tankega črevesa: čir na dvanajsterniku
  13.      dvanajstéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvanajstih enot: dvanajstero pravil društva
  14.      dvanajsterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima dvanajst kotov: plošča v obliki dvanajsterokotnika
  15.      dvóčeljústen  -tna -o prid. (ọ̑-) strojn. ki ima dve čeljusti: dvočeljustna zavora; dvočeljustno rezilo
  16.      dvojevŕsten  -tna -o prid. () ki je dveh, različnih vrst: dvojevrstno pisanje o problemu / pri hiši so dvojevrstni otroci dvojni
  17.      dvójnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. dvovrsten, dvojen: ta dualizem v arhitekturi se kaže tudi v dvojnostni tipiki
  18.      dvólísten  -tna -o prid. (ọ̑-) ki ima dva lista: dvolistna rastlina ♦ bot. dvolistni vimenjak gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti, Platanthera bifolia; dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Majanthemum bifolium
  19.      dvómésten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) mat. ki sestoji iz enic in desetic: dvomestno število
  20.      dvóplásten  -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga ♦ papir. dvoplastni valoviti karton
  21.      dvópósteljen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima dve postelji, ležišči: dvoposteljna soba
  22.      dvóstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ọ̑-ǝ̏) ki ima dve stezi: dvostezno kegljišče / redko dvostezna cesta dvopasovna cesta
  23.      dvóštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-) mat. ki je iz dveh številk: dvoštevilčno število
  24.      dvóústen  -tna -o prid. (ọ̑-) bot. dvoustnat: dvoustni cvetni venec; čašni listi so zrasli v dvoustno cev
  25.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstahagr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA