Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (3.201-3.225)



  1.      gúmijast  -a -o prid. () ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo
  2.      gumóza  -e ž (ọ̑) agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika
  3.      gúmpast  -a -o prid. () pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka
  4.      gúpi  -ja m () zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji
  5.      gurmánstvo  tudi gúrmanstvo -a s (; ) lastnost, značilnost gurmana: znano je njegovo gurmanstvo / estetsko gurmanstvo
  6.      gústa  -e ž () nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto
  7.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  8.      hagiolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. svet, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje
  9.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
  10.      haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
  11.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  12.      haploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
  13.      hàrdún  medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
  14.      harfístka  -e ž () ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
  15.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
  16.      harmónikast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
  17.      hasnovít  -a -o prid. () star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
  18.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  19.      hazardíst  -a m () hazarder: strasten hazardist
  20.      hedonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja
  21.      hédžra  -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
  22.      hegemonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
  23.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  24.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
  25.      heksagonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°

   3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA