Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (3.196-3.220)
- gúgast -a -o prid. (ū) ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja ♪
- gúgljav -a -o prid. (ū) gugav, gugast: gugljava lestev ♪
- gúmast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi ♪
- gúmb -a m (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti ♪
- gúmbek -bka m (ȗ) manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil ♪
- gúmijast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo ♪
- gumóza -e ž (ọ̑) agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika ♪
- gúmpast -a -o prid. (ȗ) pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka ♪
- gúpi -ja m (ȗ) zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji ♪
- gurmánstvo tudi gúrmanstvo -a s (ȃ; ȗ) lastnost, značilnost gurmana: znano je njegovo gurmanstvo / estetsko gurmanstvo ♪
- gústa -e ž (ȗ) nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto ♪
- gvózditi -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber ♪
- hagiolóški -a -o prid. (ọ̑) knjiž. svet, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje ♪
- hajdamák -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
- haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev ♪
- halúga -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
- haploíden -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica ♪
- hàrdún medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni ♪
- harfístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko ♪
- harmóničen -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
- harmónikast -a -o prid. (ọ́) ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače ♪
- hasnovít -a -o prid. (ȋ) star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev ♪
- hazardêr -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
- hazardíst -a m (ȋ) hazarder: strasten hazardist ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
3.071 3.096 3.121 3.146 3.171 3.196 3.221 3.246 3.271 3.296