Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (2.921-2.945)
- fránkovec -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku ♪
- frátje -a s (ȃ) nar. grmičevje, ki raste na posekah: hoditi med fratjem // dračje: metati fratje na grmado ♪
- fravdulénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko goljufiv, nepošten: fravdulenten človek ♪
- frazeologíja -e ž (ȋ) lingv. fraze v celoti: slovar bo v znatni meri upošteval tudi frazeologijo; ukvarja se s frazeologijo / pisateljeva frazeologija je zelo bogata // besedni zaklad, izrazje: pravniška frazeologija / poznal je strankino frazeologijo ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frekvénten -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih ♪
- frenologíja -e ž (ȋ) psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje: uveljavljanje frenologije ob koncu devetnajstega stoletja ♪
- fréska -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov ♪
- frikandó -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem ♪
- frivólen -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪
- fríz -a m (ȋ) arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori ♪
- fŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt // redko zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma 2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize ● ekspr. zajca bom frknil ustrelil ♪
- frlínka -e ž (ȋ) bot. užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke; velika zraščenka ♪
- fŕljast -a -o prid. (r̄) ekspr., redko kodrast: ima zelo frljaste lase ♪
- frníkola tudi frníkula -e ž (ȋ) steklena ali lončena kroglica za igranje otroške igre: frnikola se je zatrkljala v jamico; poriniti frnikolo; otrok se vrti kakor frnikola / otroci se igrajo na dvorišču frnikole se frnikolajo ♪
- fròc frôca m (ȍ ó) nižje pog. otrok: ne veste, koliko dela imam s tem frocem ♪
- frotté in frote -ja [froté] m (ẹ̑) tekst. tkanina iz zankastega sukanca, tkana v platneni vezavi: obleka iz frottéja ♪
- frtálja -e ž (á) nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: pripravila mu je frtaljo ♪
- fulár -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m (ȃ) tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja ♪
- fungírati -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe ♪
- fúnten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na funt: funtni utežni sistem / funtni bankovec ♪
- furlánka -e ž (ȃ) manjša sekira za obsekavanje, klestenje dreves ♪
- furnír -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju ♪
- futurístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na futuriste ali futurizem: futuristična literatura; fantastična futuristična slika / futuristični umetnik ♪
- gáber -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
2.796 2.821 2.846 2.871 2.896 2.921 2.946 2.971 2.996 3.021