Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (2.596-2.620)


  1.      dváindvájset  -ih štev. (ȃ-ȃ) izraža število dvaindvajset [22]: stara je dvaindvajset let; ura je dvaindvajset; ob dvaindvajsetih ♪
  2.      dváindvájseti  -a -o štev. (ȃ-ȃ) ki v zapovrstju ustreza številu dvaindvajset: dvaindvajsetega [22.] marca; ob dvaindvajseti (uri) ♪
  3.      dvájset  -ih štev. (ȃ) izraža število dvajset [20] a) v samostalniški rabi: deset in deset je dvajset; trije od dvajsetih / ura je dvajset; ob dvajsetih b) v prilastkovi rabi: dvajset korakov; zbrano delo v dvajset(ih) zvezkih; tudi neskl. bilo mu je okoli dvajset let // neskl. izraža številko dvajset: stanuje na Titovi 20; na vrsti so številke od ena do dvajset ♪
  4.      dvajset...  ali dvájset... in dvajset... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na število dvajset: dvajsetletnica; dvajsetdinarski, dvajsetglav; dvajsetkraten ♪
  5.      dvajsetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvajsetih enot: dvajsetero mož ♪
  6.      dvájseti  -a -o štev. (ȃ) ki v zapovrstju ustreza številu dvajset: dvajseti rojstni dan; dvajsetega [20.] marca; okoli dvajsete (ure); v dvajsetem letu; dvajseto [20.] stoletje od 1900 do 2000 / dvajseti del česa dvajsetina ∙ knjiž. v dvajsetih [20.] letih našega stoletja od 1920 do 1930 ♪
  7.      dvajsetíca  -e ž (í) 1. nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev: ob slovesu mu je dala dvajsetico; srebrne dvajsetice 2. pog. številka dvajset: zadela je dvajsetica ♪
  8.      dvákrátnik  -a m (ȃ-ȃ) mat. rezultat množenja s številom dve: 2a je dvakratnik števila a ♪
  9.      dvánajst  in dvanájst -ih štev. (ȃ; á) izraža število dvanajst [12] a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst dinarjev // neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst ● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  10.      dvanajst...  ali dvánajst... in dvanájst... in dvanajst... prvi del zloženk (ȃ; á) nanašajoč se na število dvanajst: dvanajstdneven; dvanajstčlanski; dvanajstzložen; dvanajstkraten ♪
  11.      dvanajsták  -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪
  12.      dvánajsti  in dvanájsti -a -o štev. (ȃ; á) ki v zapovrstju ustreza številu dvanajst: dvanajstega [12.] septembra; v dvanajstem letu; okoli dvanajste (ure) 12h; 24h / dvanajsti del celote ∙ ekspr. nekaterim običajem bije dvanajsta ura izginjajo, se izgubljajo; ekspr. nevarnost je spoznal šele ob dvanajsti uri v zadnjem trenutku, hipu ♪
  13.      dvanajstíca  -e ž (í) 1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic // redko ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov 2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico 3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico ♪
  14.      dvanájstič  in dvánajstič prisl. (á; ȃ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvanajstem mestu: dvanajstič prestavljen ♪
  15.      dvanajstíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število dvanajst: dvanajstiški sistem ♪
  16.      dvánajsttónski 2 in dvanájsttónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki ♪
  17.      dve...  ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski ♪
  18.      dvér  -i ž (ẹ̑) nav. mn., star. vrata: odpreti, zapreti dveri; nastežaj odprte dveri; potrkati na dver; pren. Čemu nocoj si brez besed, čemu zapiraš srca dver? (A. Gradnik) ♪
  19.      dvésto  štev. neskl., stil. dvésto dvéstotih (ẹ̑) izraža število ali številko dvesto [200]: dvesto deset kilometrov; v dvesto letih ♪
  20.      dvíg  -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov ♪
  21.      dvigáča  -e ž (á) zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko ♪
  22.      dvígniti  -em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko / dvigniti potopljeno ladjo 2. napraviti kaj višje: dvigniti bregove z nasipavanjem; pog. dvigniti hišo za dve nadstropji nadzidati; voda v bazenu se je dvignila za dva metra / na poti so se dvignili nad tisoč metrov; za ovinkom se pot nekoliko dvigne vzpne / da je lahko gledal, se je moral dvigniti na prste 3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: dal mu je roko in ga dvignil; moški so se drug za drugim dvignili in odšli vstali / dvigniti podrt drog; trava se je po neurju hitro dvignila / ekspr. novica ga je takoj dvignila iz postelje; pog. sredi noči so ga dvignili zbudili, poklicali 4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigniti cene, davke, hektarski donos, proizvodnjo; število naročnikov se je dvignilo; temperatura se je močno dvignila narasla / priznanje je dvignilo delovni elan; pog. njegova pripomba je v hipu dvignila razpoloženje; morala v četi se je dvignila / dvigniti kvaliteto izdelkov; kritika se je dvignila na višjo raven // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigniti domačo industrijo; posestvo je dvignil z delavnostjo izboljšal, razvil; gospodarsko, kulturno dvigniti deželo / dvigniti ljudi iz zaostalosti / nova družba ga je dvignila poplemenitila, izboljšala; moralno dvigniti koga // dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: dvigniti diplomatski predstavništvi na rang veleposlaništev / dvigniti narodni jezik v literarnega / dvignili so ga v plemiški stan povzdignili 5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: dvigniti denar iz banke, v banki; dvigniti plačo; dvigniti prtljago v garderobi; pravočasno dvigniti vstopnice 6. napraviti, da se kdo upre: dvigniti ljudstvo proti gosposki; če se razmere ne bodo zboljšale, se bodo dvignili uprli / dvigniti ljudi k uporu, v upor 7. povzročiti, narediti: policija je dvignila preplah; članek je dvignil ogorčenje; zaradi tiste malenkosti so dvignili proti njemu pravo gonjo ● pog. ves čas je bil miren, a nesramna opazka ga je dvignila razburila, vznevoljila; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je dvignil svoj glas povedal svoje mnenje; žarg., voj. partizani so dvignili most razstrelili; ekspr. odkar živi v mestu, je precej dvignila nos je postala domišljava; ekspr. nič ni rekla, samo nos je dvignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; afera je dvignila mnogo prahu povzročila je razburjanje, govorice; ob vsaki priložnosti dvigne prst svari; nikoli ni dvignil roke na sestanku zaprosil za dovoljenje, da bi lahko govoril; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. dvigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga ◊ lov. dvigniti divjad spoditi, prepoditi jo z ležišča, iz skrivališča dvígniti se 1. premakniti se navzgor, kvišku: iz vinograda se je dvignila jata škorcev; letalo se je hitro dvignilo; megla se še ni dvignila / nalivaj previdno, da se gošča ne dvigne 2. knjiž. nastati, pojaviti se: v želodcu se mu je dvignila slabost; v ljudeh se je dvignilo sovraštvo do trgovca; nenadoma se je dvignil silovit vihar ● kruh se je lepo dvignil shajal; v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo temperatura je narasla; hotel se je dvigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; dvigniti se nad osebne prepire ne dopustiti, da bi ti vplivali na ravnanje, odločanje dvígnjen -a -o: žugal je z visoko dvignjeno pestjo; zavesa v dvorani je že dvignjena ♪
  23.      dvížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki se da dvigniti: dvižni most; dvižna zapornica; dvižna vrata 2. ki povzroča, omogoča dviganje: dvižni mehanizem; dvižni stolp rudniškega jaška; dvižni vzvod; dvižna sila ◊ avt. dvižna prostornina avtomobilskega motorja prostornina vseh valjev; fin. dvižni listek obrazec, ki ga izpolni stranka za dvig denarja; fiz. dvižni kot kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; elevacija; dvižna doba čas, ki ga porabi v zrak vrženo telo, da doseže najvišjo točko ♪
  24.      dvo...  ali dvó... in dvo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število dve: dvoceven, dvoleten, dvomotornik, dvoredje / dvoumen ♪
  25.      dvóbòj  -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) 1. boj dveh oseb s strelnim ali hladnim orožjem po določenih pravilih: poklicati, pozvati koga na dvoboj; zmagati v dvoboju; biti sekundant v dvoboju 2. spopad dveh nasprotnikov sploh: letalski, topniški dvoboj / besedni, predvolilni dvoboj 3. šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev: naša reprezentanca je odigrala vse dvoboje; atletski, plavalni dvoboj; šahovski dvoboj; dvoboj za svetovno prvenstvo; neodločen izid dvoboja ♪

   2.471 2.496 2.521 2.546 2.571 2.596 2.621 2.646 2.671 2.696  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA