Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (226-250)


  1.      štedílnikov  -a -o (ȋ) pridevnik od štedilnik: očistiti štedilnikovo ploščo ♪
  2.      štedílniški  -a -o (ȋ) pridevnik od štedilnik: izdelovati štedilniške plošče ♪
  3.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil ♪
  4.      štedljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja štedljívo prisl.: štedljivo ravnati z denarjem ♪
  5.      štedljívost  -i ž (í) knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti ♪
  6.      štédnja  -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo ♪
  7.      štéfan  -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini ♪
  8.      štefánji  -a -e prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra ♪
  9.      štéfanovo  -ega s (ẹ́) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Štefana 26. decembra: bilo je na štefanovo ♪
  10.      šteflét  -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete ♪
  11.      štefnjáti  -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar ♪
  12.      štéhvanje  -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje ♪
  13.      štéhvati  -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval ♪
  14.      štéhvovec  -vca m (ẹ̄) fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec ♪
  15.      štékanje  -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju ♪
  16.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče ♪
  17.      štekljáč  -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš ♪
  18.      štekljáča  -e ž (á) star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo ♪
  19.      štekljáčar  -ja m (ȃ) star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev ♪
  20.      štekljáti  -ám nedov. (á ȃ) agr. odstranjevati osine pri ječmenovem zrnju: nekatere mlatilnice so tudi štekljale ♪
  21.      štemáti  -ám [tǝm] nedov. (á ȃ) star. ceniti: že od nekdaj ga je zelo štemal ∙ star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim štemáti se biti domišljav, prevzeten: nikar se tako ne štemaj zaradi tega štemán -a -o: kako je ta človek šteman; prisl.: štemano se držati ♪
  22.      štêmpelj  -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat: na pogodbo so morali pritisniti še štempelj 2. zastar. kolek: kupiti štemplje za na prošnjo ♪
  23.      štempíhar  -ja m (ȋ) star. zelo močen človek: takle štempihar jih bo že ugnal ♪
  24.      štempljáti  -ám dov. in nedov. (á ȃ) nižje pog. žigosati: štempljati dokument ♪
  25.      šténga  -e ž (ẹ̑) nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA