Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (2.246-2.270)


  1.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten ♪
  2.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  3.      desetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je desetih vrst: izdelek gre skozi desetere obrate ♪
  4.      desetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina desetih enot: desetero zapovedi ♪
  5.      desetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število deset: deseteroboj, deseterostop; deseteronožec ♪
  6.      desêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h; 22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina ● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ♪
  7.      desetíca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
  8.      desetíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na desetica 1: desetično mesto številke ♪
  9.      desetínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število ♪
  10.      desetíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število deset: desetiški sestav; pretvoriti desetiško številko v dvojiško ♪
  11.      desétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine ♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke ♪
  12.      desétkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo ♪
  13.      desétkraten  tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati ♪
  14.      deséttisočglàv  in deséttisočgláv -áva -o prid. (ẹ̑-ȁ ẹ̑-á; ẹ̑-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tam se pasejo desettisočglave črede; na trgu se je zbrala desettisočglava množica ♪
  15.      deséttísoči  -a -e štev. (ẹ̑-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu deset tisoč: nagradili so desettisočo obiskovalko razstave ♪
  16.      design  -a [dizájn] m (ȃ) arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjal se je z designom / pohištvo ima dober design ♪
  17.      dèskast  -a -o [dǝs] prid. (ǝ̄) podoben deski: deskast vrh gore; ekspr. bil je deskaste postave / deskasta ograja narejena iz desk ♪
  18.      deskáti  -ám [dǝs] nedov. (á ȃ) les. oblagati, pokrivati z deskami: deskati stene lovske sobe ♪
  19.      désna  -e ž, désnih (ẹ́) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno ● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih ◊ obrt. plete same desne desne petlje ♪
  20.      désni  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
  21.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
  22.      destilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt ♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  23.      destilírka  -e ž (ȋ) kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  24.      destimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz ♪
  25.      dešifrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪

   2.121 2.146 2.171 2.196 2.221 2.246 2.271 2.296 2.321 2.346  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA